O NAS

Naše poslanstvo

Jamarska zveza predstavlja krovno organizacijo, ki združuje različna društva in klube, katerih skupni imenovalec je amatersko jamarsko delovanje. Ta društva se posvečajo raziskovanju podzemnih jam, razvoju jamarskih tehnik, izobraževanju članov in širjenju zavesti o pomenu ohranjanja podzemnih ekosistemov. Jamarstvo kot osrednja dejavnost teh društev obsega široko paleto aktivnosti, vključno z raziskovanjem neznanih jam, dokumentiranjem jam, študijem jamskih ekosistemov, varovanjem jamskega okolja ter organiziranjem in izvajanjem jamarskih taborov in ekspedicij.

Delovanje Jamarske zveze je zasnovano na temeljnih načelih, kot so amaterizem, kar poudarja ljubezen do jamarske dejavnosti brez finančnih koristi. Nepridobitnost, ki zagotavlja, da so vse aktivnosti izvajane z namenom promocije in razvoja jamarstva ter ne za ustvarjanje dobička. Prostovoljnost, ki poudarja pomembno vlogo prostovoljcev v jamarski skupnosti, in javnosti, ki zagotavlja transparentnost delovanja in odprtost organizacije za vse, ki jih zanima jamarstvo.

Zveza igra ključno vlogo pri koordinaciji med društvi, zagotavljanju usposabljanj in izobraževanj za varnejše raziskovanje jam, promociji jamarstva med širšo javnostjo in zastopanju interesov jamarske skupnosti pred lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi organi. Poleg tega se Jamarska zveza ukvarja tudi z znanstvenoraziskovalnim delom, sodeluje pri varstvu narave in pomaga pri razvoju turizma v jamah na način, ki spoštuje naravno okolje in zagotavlja njegovo ohranjanje za prihodnje generacije.

Namen in naloge Jamarske zveze Slovenije so:

Kratka zgodovina JZS

Od Valvasorja do ustanovitve Anthrona v Postojni leta 1889 so po jamah hodili posamezniki z večjim ali manjšim spremstvom. Anthron je po dvajsetih letih delovanja prenehal z delom takoj nato pa je bilo v Ljubljani 12. maja 1910 ustanovljeno Društvo za raziskavanje podzemnih jam, saj so bile potrebe velike zlasti pri hidromelioracijah pa še prva svetovna vojna se je bližala. Predsednik društva je postal sam deželni predsednik baron Theodor Schwartz von Karsten. Delo novoustanovljenega društva je že omenjena vojna kmalu prekinila. Do vojne so člani društva raziskali okoli sto jam, naslednjih sto pa sta raziskala Ivan Michler in Pavel Kunaver med samo vojno, ko sta jame raziskovala za potrebe Avstro – ogrske armade v jamarski enoti, ki se je imenovala po Ivanu Michlerju – Hohlenforschergruppe Ltn. Michler (ta je bil doma z Vrhnike in ima tam tudi spomenik skupaj s še dvema vrhniškima speleologoma Habetom in Habičem).
Po prvi svetovni vojni je nastopilo rahlo zatišje, potem pa so se jamarji ponovno zbrali v okviru Društva za raziskovanje jam (DZRJ). Raziskovali so do druge svetovne vojne, kataster pa je narasel na dobrih šeststo številk.
Podobno kot po prvi vojni, je tudi po drugi nastopilo krajše zatišje, pa še kaj drugega je bilo vmes.
Okoli leta 1954 se je osrednje DZRJ preimenovalo v DZRJS. Leta 1962 je bila ustanovljena zveza slovenskih jamarskih skupin, ki so bile večinoma ustanovljene po drugi vojni in privzela naziv Društvo za raziskovanje jam Slovenije, ker tedanja zakonodaja ni dovoljevala republiških zvez, dotedanje DZRJS pa se je preimenovalo v JK Ljubljana in nekaj kasneje v JKLM (Matica) itd. Leta 1971 je bila na izrednem občnem zboru v Domžalah sprejeta odločitev o preimenovanju Društva za raziskovanje jam Slovenije v JZS. Leto kasneje je bilo do občnega zbora v Kozini preimenovanje v Jamarsko zvezo Slovenije končano.
Društvo za raziskavanje podzemnih jam je imelo nekaj deset članov, med vojnama jih je bilo že več – po podatkih iz katastra 177 (34 zapisnikarjev). Po drugi vojni je do leta 1962 po jamah hodilo 286 jamarjev (38 zapisnikarjev), fond katastra je narasel na dobrih 2000 enot. V naslednjem desetletju se je jamolazenje še bolj razmahnilo – 432 jamarjev (93 zapisnikarjev) in število enot v katastru – dobrih 3500.
Seveda delamo naprej. Trenutno kaže, da je do današnjega dne v slovenskem podzemlju delovalo preko 4000 jamarjev, fond katastra pa je narasel na preko 15.000 enot!

Aleš Lajovic