V spomin prof. dr. Andrej Mihevc
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 72. letu starosti, po dolgi in težki bolezni, zapustil krasoslovec, jamar in znanstveni svetnik Inštituta za raziskovanje krasa (IZRK) ZRC SAZU, prof. dr. Andrej Mihevc. S svojo predanostjo in bogatim znanjem, ki ga je nesebično delil, je pustil neizbrisen pečat v svetu jamarstva in speleologije. Njegov prispevek je neprecenljiv, zato ga bomo ohranili v trajnem spominu. Naj počiva v miru!
Od pokojnega se bomo poslovili v četrtek, 24. oktobra 2024 ob 15 uri na pokopališču v Logatcu - Dolenji Logatec ob 15 uri. Na dan pogreba bo žara v tamkajšni poslovilni vežici od 10. ure dalje. Svojci naprošajo da namesto sveč in cvetja darujete Društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan na TRR: SI56 0400 1004 6908 898 (OTP Banka d.d.), s pripisom ˝V spomin dr. Andreju Mihevcu˝.
Izredni prof. dr. Andrej Mihevc (1952–2024), erudit in človek enciklopedičnega znanja, se je s krasom prvič srečal že v mladosti v svojem rojstnem okolju. Kot osnovnošolec je z logaškimi jamarji začel raziskovati jame, pozneje pa se je na Gimnaziji Postojna še bolj poglobil v speleologijo. Pogosto je obiskoval Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni, kjer je z raziskovanjem nadaljeval skozi vse življenje. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1979 diplomiral iz geografije in sociologije, za diplomsko delo pa je leta 1980 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Magistriral je leta 1991 z delom o morfoloških značilnostih ponornega krasa, doktoriral pa leta 1999 s temo Speleogeneza matičnega krasa. Leta 1980 se je zaposlil na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU in dosegel naziv znanstveni svetnik. Izpopolnjeval se je na Norveškem, v Angliji, Franciji in na Češkem. Predaval je kraško geomorfologijo in speleogenezo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter na Univerzi v Novi Gorici. Kot jamar je bil aktiven v številnih organizacijah. Bil je predsednik Jamarskega društva Logatec in Krasoslovnega društva Anthron, od leta 1994 do 1996 pa tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije. Njegova zasluga je bila, da je bila Mednarodna speleološka zveza (UIS) leta 2002 uradno registrirana v Sloveniji s sedežem v Postojni. Kot raziskovalec krasa je prof. Mihevc prehodil večino kraških območij v Sloveniji in mnoge v tujini. Njegova študijska področja so zajemala geomorfologijo, speleogenezo, datacije sedimentov, jamsko paleontologijo in zgodovino speleologije. Raziskoval je tudi vpliv človeka na jame in kras, ter kot strokovnjak redno sodeloval pri Mednarodni krasoslovni šoli v Postojni. Med njegovimi ključnimi prispevki je koncept kontaktnega krasa, kjer alogene vode oblikujejo edinstvene kraške oblike. Na podlagi svojih raziskav je v 90. letih označil več kot 220 ponikalnic v Sloveniji ter preučeval vrtače in druge kraške depresije. Pomembno je prispeval k raziskavam razvoja jam in kraškega površja, posebej Škocjanskih jam, in preučevanju jamskih sedimentov, starih več kot 5 milijonov let. Njegova odkritja, kot so brezstropne jame in paleoklimatski zapisi iz jamskih sedimentov, so svetovnega pomena. Velik del svoje kariere je posvetil raziskovanju divaškega krasa, kjer je s kolegi ugotovil večfazni razvoj kraškega reliefa. Prof. Mihevc je s svojimi raziskavami postavil nove temelje za razumevanje razvoja krasa skozi čas. Bil je avtor in soavtor številnih znanstvenih publikacij, med drugim knjig Speleogeneza Divaškega krasa, Dinarski kras, Kitajski kras in številnih člankov v domačih in tujih znanstvenih revijah. Njegova bibliografija šteje kar 787 zapisov.
Za svoje raziskovalno delo je prejel številna priznanja, ki potrjujejo njegov izjemen prispevek k slovenski in svetovni krasoslovni znanosti. Njegovo ime in delo bosta ostala zapisana v zgodovini raziskovanja krasa.
Življenjepis povzet po zapisu na spletni strani Obrazi slovenskih pokrajin - https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mihevc-andrej/