Statut Jamarske zveze Slovenije
KAZALO:
I. Ime, sedež in namen organiziranosti
II. Članstvo
III. Disciplinski postopek
IV. Organi zveze: občni zbor, predsedstvo, nadzorni odbor
V. Materialno in finančno poslovanje
VI. Reševanje sporov
VII. Splošni akti
VIII. Javnost dela
IX. Končne določbe
I. IME, SEDEŽ IN NAMEN ORGANIZIRANOSTI
1.
Ta statut je temeljni akt Jamarske zveze Slovenije.
Jamarska zveza je organizacija, v katero se združujejo društva, katerih dejavnost obsega tudi amatersko jamarsko dejavnost (zveza društev).
Temeljna dejavnost društev, ki se združujejo v zvezo je jamarstvo.
2.
Ime zveze je: JAMARSKA ZVEZA SLOVENIJE (v nadaljnjem besedilu: zveza).
Sedež zveze je v Ljubljani, Lepi pot 6.
3.
Zveza ima svoj znak, črne barve, ki predstavlja stilizirano človeško ribico v stiliziranem jamskem okolju ter letnico 1889.
Zveza ima prapor svetlo modre barve, na sredini pa se nahaja znak zveze ter kratica JZS.
Predsedstvo odloča o natančnejši obliki in načinu uporabe znaka ter praporja ob posameznih priložnostih.
4.
Zveza ima okrogel pečat s premerom 3 cm in napisom Jamarska zveza Slovenije in Speleological Association of Slovenia ter kratico JZS. V sredini pečata se nahaja stilizirana človeška ribica.
5.
Zveza se lahko vključuje v različne jamarske in druge športne organizacije (zveze zvez ipd.) doma in v tujini.
5a.
Jamarska zveza Slovenije je splošna dobrodelna organizacija, ki deluje pretežno na področju zdravstvenega varstva. Jamarska zveza Slovenije kot eno od svojih dejavnosti organizira in izvaja tudi jamarsko reševalno službo, ki nudi svojo pomoč pomoči potrebnim posameznikom, ne glede na to, ali so njeni člani ali ne.
Izvajanje programov in storitev Jamarske zveze Slovenije je v neposredno korist vsem posameznikom ter so predvsem namenjeni zlasti reševanju vseh ogroženih posameznikov. Svojo pomoč Zveza nudi vsem posameznikom, katerih življenje in zdravje je ogroženo zaradi naravnih in drugih nesreč, ali drugih dogodkov z namenom organiziranja in izvajanja reševanja ljudi, ker je njihovo življenje in zdravje ogroženo. Delovanje zveze se ne omejuje z nudenjem pomoči le v korist svojih članov in včlanjevanja ne omejuje na območje delovanja.
5b.
Dejavnost Zveze v celoti ali pretežno opravljajo prostovoljci, ki potrebne aktivnosti opravljajo po svoji svobodni odločitvi in brez plačila.
6.
Delovanje zveze temelji na načelih amaterizma, nepridobitnosti, prostovoljnosti in javnosti.
Obveščanje se izvaja neposredno, z izdajanjem tiskanih publikacij in preko sredstev javnega obveščanja.
7.
Namen in naloga zveze so:
• razvijanje in spodbujanje organizirane jamarske dejavnosti (odkrivanje, raziskovanje in dokumentiranje kraških jam)
• organiziranje zahtevnejših jamarskih odprav doma in v tujini
• določanje tehničnih in varnostnih norm, ki se tičejo obiskovanja jam
• nudenje strokovne pomoči članicam pri njihovem delovanju
• koordiniranje dela članic
• popularizacija jamarstva
• organiziranje in vodenje katastra jam
• organiziranje in izvajanje jamarske reševalne službe
• organiziranje in izvajanje izobraževalnih dejavnosti
• izvajanje jamarsko publicistične dejavnosti
• varovanje in zaščita krasa in kraških pojavov
• izvajanje humanitarnih dejavnosti
7a.
Organiziranje in izvajanje jamarske reševalne službe se v zvezi izvaja pretežno kot humanitarna dejavnost na področju zdravstvenega varstva. Dejavnost pomoči potrebnim se izvaja, ne glede na to, ali so njeni člani ali ne. Izvajanje programov in storitev so v neposredno korist posameznikom, in so namenjeni zlasti reševanju ogroženih ljudi in življenj ter krepitvi zdravja. Namenjeno je nudenju pomoči ljudem in reševanju ljudi, katerih zdravje ali življenje je ogroženo,in krepitvi zdravja prebivalstva. Pomoč se nudi ljudem, katerih življenje je ogroženo zaradi naravnih in drugih nesreč, bolezni ali drugih dogodkov z organiziranjem in izvajanjem reševanja ljudi, katerih zdravje ali življenje je ogroženo. Dejavnost v celoti ali pretežno opravljajo prostovoljci, ki delo opravljajo po svobodni odločitvi in brez plačila. Usluge in storitve pomoči potrebnim se nudi brez plačila Posvetovalno telo za področje zdravstvenega varstva opravljajo doktorji medicine.
8.
Pridobitna dejavnost, ki jo opravlja zveza je:
• zalaganje in izdajanje tiskanih, video in audio ter elektronskih publikacij in drugo informiranje s področja jamarstva,
• izposoja jamarske raziskovalne opreme in pripomočkov,
• organiziranje in vodenje tečajev s področja jamarstva in preverjanje usposobljenosti ter jamarsko vodništvo ipd.,
• izvajanje raznih del na višini, del v temi, potapljaških del in drugih del, pri katerih pridejo do uporabe različne jamarske tehnike,
• jamarski turizem (organiziranje vodenja in vodenje v jame, agencijski turistični posli, ki se nanašajo na jamarstvo, gostinske storitve tipa »jamarski dom« (planinski dom) ipd.,
• organiziranje predstav in prireditev s področja jamarstva,
• prodaja jamarske opreme in pripomočkov ter izdanih publikacij,
• obdelava podatkov s področja jamarstva,
• skrb za nepremičnine, s katerimi po pooblastilu upravlja.
Pridobitna dejavnost zveze po predpisu, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, je:
G 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic.
J 58.110 Izdajanje knjig.
J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike.
J 58.190 Drugo založništvo.
J 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj.
J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti.
J 63.990 Drugo informiranje.
L 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi.
N 77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup.
P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje.
R 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.
S 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene.
Zveza lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določajo predpisi.
8a.
Zveza izdaja strokovne revije.
Revija Naše jame je osrednja strokovna revija zveze, katere namen je poglobljeno informiranje strokovne javnosti o dosežkih na področju speleologije.
Revija Jamar je strokovna revija zveze, katere namen je zlasti predstavitev oziroma informiranje javnosti o strokovnih dosežkih na področju raziskovanja jam.
8b.
Programsko zasnovo vsake strokovne revije in njene spremembe ter dopolnitve sprejme občni zbor zveze.
Pred temeljno spremembo ali bistveno dopolnitvijo programske zasnove mora občni zbor zveze pridobiti mnenje uredništva.
8c.
Uredništvo posamezne strokovne revije sestavljajo odgovorni urednik, pomočnik odgovornega urednika, tehnični urednik in še najmanj pet članov.
Uredništvo je v okviru programske zasnove in v skladu s tem statutom pri svojem delu neodvisno in samostojno.
8č.
Odgovornega urednika posamezne strokovne revije imenuje oziroma razrešuje občni zbor zveze. Pred imenovanjem, razen prvim, oziroma razrešitvijo odgovornega urednika revije mora občni zbor zveze pridobiti mnenje uredništva revije.
Pomočnika odgovornega urednika, tehničnega urednika in člane uredništva imenuje oziroma razrešuje na predlog odgovornega urednika predsedstvo zveze.
8d.
Odgovorni urednik:Vodi in predstavlja strokovno revijo,
• Skrbi in odgovarja za uresničevanje programske zasnove strokovne revije,
• Ne sme dopustiti, da bi se morebitni konflikti med interesi zveze in javnosti razrešili v škodo interesa do obveščenosti javnosti; prepovedano je vzpodbujanje k sovražnosti,
• Odgovarja za vsako objavljeno informacijo,
• Opravlja druge naloge, določen z zakonom oziroma predpisi s področja medijev in akti zveze.
9.
Dejavnost zveze je nepridobitna, dohodek pa mora biti namenjen za izvajanje dejavnosti in nalog zveze.
Aktivnosti posameznih funkcionarjev zveze so praviloma neplačane, vendar se posameznikom lahko določi nagrada, če gre za kontinuirano delo večjega obsega. O taki nagradi in njeni višini odloča predsedstvo zveze.
Posameznikom se v zvezi z izvajanjem dejavnosti zveze povrnejo materialni stroški v okviru razpoložljivih finančnih možnosti zveze.
Prosta likvidna sredstva zveze se lahko naložijo z namenom ohranjanja ali povečanja njihove vrednosti.
10.
Član zveze lahko postane pravna oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je organizirana kot društvo v smislu zakona o društvih Republike Slovenije
2. da je organizirana na amaterski podlagi, bistvena dejavnost društva ali najmanj ene sekcije pa je odkrivanje, raziskovanje in dokumentiranje kraških jam
3. da gre za športno organizacijo
4. da ima sedež v Republiki Sloveniji
11.
Ne glede na določilo prejšnjega člena, lahko postane član zveze tudi zamejsko slovensko društvo, katere dejavnost ustreza določiloma 2. in 3. točke prejšnjega člena.
Izjemoma lahko postane član zveze tudi društvo, katero se s krasom in še posebno s kraškimi jamami ukvarja z znanstveno raziskovalnega vidika.
12.
Članstvo v zvezi je prostovoljno, vsaka članica pa lahko kadarkoli izstopi, ne da bi navajala razloge izstopa.
13.
V članstvo zveze se vstopa na podlagi zahteve za sprejem, ki jo mora podati pristojni organ prosilca.
Zahtevi za sprejem v članstvo je treba priložiti:
1. dokaz o registraciji društva pri pristojnem državnem organu
2. izvod statuta (pravil) društva
3. program dela za eno leto
4. obvestilo o razvrstitvi po dejavnosti Zavoda za statistiko Republike Slovenije, razen če ne gre za društvo iz 1. odstavka 11. člena tega statuta.
Vsaka članica zveze je dolžna spoštovati in izvajati njena pravila, še posebno pa predpisane varnostno tehnične norme.
14.
O sprejemu v članstvo zveze odloča predsedstvo zveze s tajnim glasovanjem.
Predsedstvo zveze lahko v postopku za sprejem v članstvo:
1. zahteva od prosilca dopolnitev vloge v roku, ki ne sme biti krajši od petnajstih in daljši od tridesetih dni
2. izda odločbo, s katero se zahtevi za sprejem v članstvo ugodi
3. izda odločbo, s katero se zahtevo za sprejem v članstvo zavrne.
4. izda odločbo, s katero se zahtevo za sprejem v članstvo zavrže, če je prosilec ne dopolni v predpisanem roku
15.
Odločbo, ki se nanaša na sprejem v članstvo se vroči prosilcu priporočeno s povratnico.
V primeru izdaje odločbe, s katero se zahtevi ugodi, se obvesti vse članice zveze.
Zoper odločbo, ki se nanaša na sprejem v članstvo, je mogoče vložiti pritožbo v roku petnajstih dni od prejema odločbe oziroma obvestila, o pritožbi pa odloča redni ali izredni občni zbor zveze.
16.
Dolžnosti članic zveze so:
• da spoštujejo pravila zveze, predvsem pa predpisane varnostno tehnične norme pri izvajanju jamarske dejavnosti
• da so aktivne pri izvajanju svoje osnovne dejavnosti
• da pošiljajo dokumentacijo o terenski dejavnosti v kataster jam zveze
• da so aktivne pri varovanju krasa in kraških pojavov
• da plačujejo članarino zvezi
17.
Pravice članic zveze so:
• da sodelujejo preko svojih delegatov v organih zveze
• da se udeležujejo vseh akcij zveze
• da lahko prejmejo dotacije za delovanje društva in za posamezne projekte na podlagi sklepa predsedstva zveze
• da uporabljajo jamarsko opremo s katero zveza razpolaga
• da uporabljajo dokumentacijo katastra zveze, skladno s poslovnikom o delovanju katastra
• da uporabljajo knjižnično gradivo in ostalo arhivsko dokumentacijo
• da so deležne pomoči pri izobraževanju in usposabljanju s strani zvezinih inštruktorjev, kot se določa s poslovnikom izobraževalne službe zveze
18.
Članstvo v zvezi preneha:
• s prenehanjem članice
• s črtanjem
• z izstopom
• z izključitvijo
19.
Članica izstopi iz zveze, kadar tako odloči pristojni organ članice in o tem pisno obvesti zvezo.
20.
Članica se črta iz zveze, če dve zaporedni leti ne plača članarine ali če preneha izpolnjevati pogoje, ki so določeni za sprejem v članstvo.
Odločbo o črtanju članice iz zveze sprejme predsedstvo zveze, obvestilo pa se pošlje tudi vsem članicam zveze.
Zoper odločbo o črtanju članice iz zveze je mogoče vložiti pritožbo, v postopku pa se smiselno uporabljajo pravila, ki sicer veljajo za sprejem v članstvo.
21.
Članico se izključi iz zveze, če se tako pregreši zoper delovanje, cilje in interese zveze, tako da s tem bistveno krni ugled zveze, ali če kršitve kljub opozorilu zveze ponavlja.
Kot kršitve se štejejo zlasti kršenje varnostno tehničnih norm, ravnanja, ki so v nasprotju z načeli varovanja krasa in druga ravnanja, ki so v nasprotju s cilji zveze, kot izhajajo iz tega statuta in iz posamičnih aktov, ki jih zveza sprejme.
22.
Članice zveze so dolžne ukrepati proti svojim članom, ki so storili kršitve iz prejšnjega člena.
Članico zveze, ki ukrepa zoper posamezne njene člane, se lahko oprosti odgovornosti za kršitve, ki so jih zagrešili neodgovorni posamezniki v nasprotju z voljo članice.
Disciplinski postopek zoper članico zveze vodi in izreka ukrepe predsedstvo zveze.
23.
Disciplinski postopek se začne na pisno pobudo katerekoli članice ali organa zveze.
Disciplinski postopek je javen, članici, ki je v disciplinskem postopku pa mora biti omogočen zagovor.
24.
Odločitev v disciplinskem postopku se lahko izreče samo na podlagi ustne obravnave, o kateri je treba voditi zapisnik.
25.
Na disciplinsko obravnavo mora biti vabljena tudi članica, ki je v disciplinskem postopku in pobudnik.
Vabilo na disciplinsko obravnavo mora biti članici v postopku in pobudniku vročeno najkasneje osem dni pred obravnavo.
26.
Disciplinski ukrepi so:
• opomin
• javni opomin
• izključitev
Disciplinski ukrep izključitve se lahko odloži za dobo največ enega leta, s pogojem, če članica v preizkusnem obdobju ne bo znova kršila pravil zveze.
O izrečenem javnem opominu se obvesti članice zveze na občnem zboru ali pisno po pošti.
27.
Odločitev v disciplinski obravnavi je treba razglasiti takoj po zaključku obravnave.
Članici v postopku in pobudniku je treba vročiti tudi pisni odpravek disciplinske odločbe.
Zoper disciplinsko odločbo je mogoča pritožba v roku petnajstih dni od prejema pisnega odpravka odločbe, o pritožbi pa odloča občni zbor.
Odločitev občnega zbora je dokončna.
28.
Disciplinski prestopek zastara v roku enega leta odkar se je zvedelo za dejanje in storilca, najkasneje pa v roku treh let od storitve.
29.
Organi zveze so:
• občni zbor
• predsedstvo
• nadzorni odbor
30.
Poleg organov iz prejšnjega člena, ima zveza tudi sledeče strokovne službe, ki so zadolžene za spremljanje in izvajanje dejavnosti zveze na posameznih področjih delovanja.
Stalne strokovne službe zveze so predvsem:
• jamarska reševalna služba
• varnostno tehnična služba
• izobraževalna služba
• kataster jam
• služba za varstvo jam
• knjižnica zveze
• uredništvo revij
• strokovno posvetovalno telo
Vsaka služba iz prejšnjega odstavka ima svojega vodjo, ki je zadolžen za operativno izvajanje dejavnosti v okviru pristojnosti službe.
Vsaka stalna strokovna služba iz 2. odstavka tega člena lahko omejeno samostojno stopa v pravni promet s tretjimi osebami v zvezi s cilji in namenom, zaradi katere je ustanovljena ter pri tem uporablja poleg naziva JAMARSKA ZVEZA SLOVENIJE tudi svoj naziv in znak, ki si ga vsaka stalna strokovna služba sama določi.
Nobena izmed stalnih strokovnih služb iz 2. odstavka tega člena ni upravičena in pooblaščena, da samostojno sklepa pravne posle s tretjimi osebami, lahko pa samostojno vodi aktivnosti v zvezi z njeno dejavnostjo, ne da bi na ta način sprejemala obveze, ki bi bile zavezujoče za Jamarsko zvezo Slovenije kot pravno osebo.
Strokovno posvetovalno telo sestavlja pet posameznih vodij po drugem odstavku 30. člena in dva izvedenca medicinske stroke, ki imata praktične izkušnje z reševanjem ogroženih posameznikov v primeru njihovih poškodb v jami.
Vsaka stalna strokovna služba iz 2. odstavka tega člena sama sprejme svoja interna pravila o delovanju in organiziranosti, katera pa ne smejo biti v nasprotju z določili tega statuta.
Interna pravila Stalnih strokovnih služb stopijo v veljavo, ko jih odobri Predsedstvo. Do tedaj veljajo prejšnja interna pravila.
Predsedstvo lahko naroči stalni strokovni službi, naj v določenem roku pripravi ali spremeni interna pravila. Če služba tega v predvidenem roku ne naredi, predsedstvo samo sestavi in sprejme pravila ali njihove spremembe.
Predsedstvo sklepa o internih pravilih Stalnih strokovnih služb z 2/3 večino svojih članov.
Za odločitve, ki zadevajo vse članice zveze pa je pristojen Občni zbor zveze.
31.
Občni zbor zveze lahko sklene, da se mandatna doba organov zveze in stalnih strokovnih služb zaključi predčasno.
Mandatna doba organov zveze in vodij strokovnih služb traja dve leti, posamezniki pa so lahko več krat izvoljeni na isto funkcijo.
Kandidacijski postopek za posamezne imenovane oziroma voljene funkcije se začne šestdeset dni pred potekom dobe, za katero je bil posameznik na določeno funkcijo izvoljen, oziroma imenovan.
Kandidat za posamezno funkcijo mora biti član kakšnega izmed društev, ki je članica zveze, prav tako pa mora imeti tudi soglasje društva, katerega član je.
Kandidacijski postopek vodi za vse organe predsedstvo zveze, na podlagi evidentiranja s strani članic zveze.
32.
Volitve v organe zveze so tajne, kandidatna lista pa je odprta.
Kandidatna lista mora biti objavljena najmanj petnajst dni pred volilnim občnim zborom.
33.
Občni zbor je najvišji organ zveze in se sklicuje najmanj enkrat na leto, praviloma pred sprejetjem zaključnega računa. Občni zbor je redni ali izredni.
Občni zbor sestavljajo predstavniki vseh članic zveze, vsaka članica pa sodeluje na občnem zboru z enim predstavnikom.
34.
Občni zbor sklicuje predsednik zveze.
Redni občni zbor sklicuje predsednik zveze na lastno pobudo. Izredni občni zbor se skliče na zahtevo predsedstva, nadzornega odbora ali tretjine članic zveze, kateri lahko tudi sami skličejo izredni občni zbor, če predsednik zveze tega ne stori v roku tridesetih dni, odkar je prejel zahtevo za sklic občnega zbora. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi za katero je bil sklican.
35.
Vabilo za občni zbor mora biti poslano članicam najmanj štirinajst dni pred zasedanjem občnega zbora skupaj z dnevnim redom.
36.
Občni zbor je sklepčen, če mu prisostvujejo predstavniki več kot polovice članic zveze.
Če ob predvidenem pričetku občni zbor ni sklepčen, se počaka trideset minut, nakar občni zbor lahko veljavno zaseda, če so prisotni predstavniki najmanj desetih članic.
37.
Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov prisotnih predstavnikov članic, razen za odločitev o spremembi statuta, kar se sprejema z dvotretinjsko večino prisotnih predstavnikov članic.
Občni zbor lahko veljavno sklepa le o vprašanjih, navedenih v predlogu dnevnega reda v vabilu.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka, lahko občni zbor sklepa tudi o vprašanjih, ki niso bila navedena v vabilu, vendar je v tem primeru potrebna za sprejem veljavnega sklepa večina glasov vseh članic zveze.
Vsak predstavnik članice zveze ima en glas.
38.
Organi občnega zbora so:
• delovno predsedstvo, ki obsega predsednika in dva člana
• zapisnikar in dva overitelja zapisnika
• verifikacijska komisija
V primeru volilnega občnega zbora (volitve predsedstva,nadzornega odbora in imenovanje vodij strokovnih služb) se izvoli tudi volilna komisija.
39.
Zapisnik občnega zbora podpiše predsednik delovnega predsedstva, oba overitelja zapisnika in zapisnikar.
40.
Občni zbor:
• določa temeljna načela in izhodišča delovanja zveze
• sprejema zaključni račun
• sprejema letni plan dela in finančni načrt
• voli predsednika in podpredsednike zveze ter druge člane predsedstva
• voli vodje stalnih strokovnih služb
• odloča o organiziranju morebitnih novih strokovnih služb
• odloča o pritožbah kot drugostopenjski organ
• sprejema splošne akte zveze, v kolikor ni v tem statutu drugače določeno
• podeljuje priznanja
• določa višino članarine
41.
Predsedstvo je kolektivni operativni organ zveze kateri samostojno deluje v okviru smernic, ki mu jih določi občni zbor.
Za svoje delo je predsedstvo odgovorno občnemu zboru neposredno in vsaki članici zveze.
42.
Predsedstvo šteje 15 članov.
Po svoji funkciji so člani predsedstva predsednik, oba podpredsednika in vodje stalnih strokovnih služb: Jamarska reševalna služba, Varnostno tehnična služba, Izobraževalna služba, Kataster jam in Služba za varstvo jam.
Izmed članov predsedstva, ki niso člani po svoji funkciji, predsedstvo samo izvoli tajnika zveze.
Predsedstvu zveze predseduje predsednik zveze, v primeru odsotnosti predsednika zveze predseduje prvi podpredsednik zveze, v primeru odsotnosti predsednika zveze in prvega podpredsednika zveze predseduje drugi podpredsednik zveze, v primeru odsotnosti predsednika in obeh podpredsednikov zveze, pa predseduje tajnik zveze.
42a.
Odstop članov predsedstva zveze.
Odstopajoči član sporoči svojo odločitev pisno predsedstvu.
Odstop postane veljaven, ko je predsedstvo z njim uradno pisno seznanjeno, o čemer sprejme ustrezen sklep, ki se vpiše v zapisnik.
V primeru odstopa enega izmed vodij Stalnih strokovnih služb, ki so omenjene v členu 42, njegovo funkcijo prevzame predsednik, dokler predsedstvo ne določi novega vršilca dolžnosti vodje. V primeru, da novo imenovani vršilec dolžnosti vodje ni že član predsedstva, ima pravico, da se udeležuje sej predsedstva, a nima pravice do glasovanja.
V primeru odstopa enega ali več članov predsedstva, so seje sklepčne, če je prisotna več kot polovica preostalih članov.
V primeru, da odstopi polovica ali več članov predsedstva, mora predsednik sklicati občni zbor tekom treh mesecev.
43.
Predsedstvo:
• operativno vodi delo zveze na podlagi smernic občnega zbora
• odloča o pravnih poslih oziroma določa obseg pooblastila predsednika predsedstva v zvezi s sklepanjem pravnih poslov in siceršnjim nastopanjem predsednika v javnosti
• vodi kandidacijski postopek in oblikuje listo kandidatov v organe zveze
• predlaga sprejem zaključnega računa ter delovnega in finančnega plana
• sprejema interne akte, za katere ni pristojen drug organ po zakonu ali tem statutu
• odloča o sprejemu novih članov v zvezo
• imenuje razne stalne in začasne komisije
• sprejema začasne ukrepe iz področja pristojnosti občnega zbora
• skrbi za obveščanje članic
• vodi disciplianski postopek zoper članice in izreka disciplinske ukrepe
• predlaga podelitve priznanj zveze
• imenuje blagajnika
• imenuje podpisnike finančnih in računovodskih listin zveze
• odloča o nagradah za delo v zvezi
44.
Enega izmed podpredsednikov zveze se zadolži za organiziranost in usklajeno delovanje vseh organov ter planiranje vseh aktivnosti zveze (prvi podpredsednik).
Drugega podpredsednika se zadolži za informiranje, organizacijo stikov z javnostjo in izvajanje posameznih aktivnosti zveze skladno s trenutnimi potrebami (drugi podpredsednik).
45.
Vsi člani vključno s predsednikom so pri delu predsedstva enakopravni.
Nihče izmed članov predsedstva, dokler je član predsedstva, ne sme v javnosti ravnati v nasprotju s sprejetimi stališči predsedstva, ne glede na njegovo osebno mnenje.
45a.
Predsedstvo dela na rednih in dopisnih sejah.
Predsedstvo veljavno odloča, če je na redni seji prisotna večina vseh članov.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov.
Sklepi se sprejemajo z javnim glasovanjem, razen, če predsedstvo pred glasovanjem ne odloči drugače.
Na dopisnih sejah člani predsedstva sodelujejo in odločajo z uporabo informacijsko-telekomunikacijskih sredstev.
Dopisna seja je veljavna, če glasuje večina vseh članov predsedstva do roka, opredeljenega v sklepu o izvedbi dopisne seje.
Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina vseh članov predsedstva.
46.
Predsednik zveze zastopa zvezo v pravnem prometu s tretjimi osebami v okviru pooblastil, ki mu jih določi predsedstvo samo.
Predsednik sklicuje seje predsedstva in skrbi, da delo predsedstva poteka tekoče in kontinuirano, o svojem delu pa je dolžan stalno poročati predsedstvu, še posebno pa o ukrepih, katere je sprejel izven običajnih pooblastil.
Za svoje delo je predsednik odgovoren predsedstvu in občnemu zboru.
46a.
V primeru odstopa predsednika zveze opravlja funkcijo predsednika zveze prvi podpredsednik zveze in to vse dokler se na izrednem občnem zboru ne izvoli novega predsednika zveze.
47.
V primeru odsotnosti predsednika zveze zastopa zvezo v pravnem prometu s tretjimi osebami prvi podpredsednik zveze, v primeru odsotnosti predsednika zveze in prvega podpredsednika zveze zastopa zvezo v pravnem prometu s tretjimi osebami drugi podpredsednik zveze, v primeru odsotnosti predsednika in obeh podpredsednikov zveze, pa zastopa zvezo v pravnem prometu s tretjimi osebami tajnik zveze.
48.
Predsednik predsedstva ima pravico sprejemati ukrepe in samostojno odločati tudi izven običajnih pooblastil v primeru, ko gre za zaščito človeškega življenja, preprečevanje materialne škode ipd. vendar je dolžan nemudoma sklicati predsedstvo ali kateri drugi pristojni organ zveze in ga izčrpno obvestiti o sprejetih ukrepih.
Pristojni organ, v čigar pristojnost sicer spada odločitev iz prejšnjega odstavka je dolžno zavzeti stališče o ukrepih in dejanjih, ki jih je sprejel predsednik mimo običajnih pooblastil.
49.
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor.
Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika.
50.
Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo predsedstva in njegovega predsednika, še posebej pa nadzoruje namen in obseg porabe sredstev, aktivnosti strokovnih služb ipd.
51.
Nadzorni odbor je odgovoren neposredno občnemu zboru.
Člani nadzornega odbora imajo pravico sodelovati na sejah vseh organov in strokovnih služb zveze ter raznih stalnih in začasnih komisij zveze, vendar nimajo pravice do glasovanja, pravico do posvetovalnega glasu pa imajo na podlagi dovoljenja posameznega organa oz. službe, katere seji prisostvujejo.
Člana nadzornega odbora se lahko odstrani s seje, če zlorablja svojo prisotnost ter ne spoštuje reda, ki velja na seji, kateri prisostvuje.
V. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE
52.
Zveze pridobiva svoje dohodke:
• s članarino
• iz naslova materialnih pravic
• iz javnih sredstev
• s prispevki donatorjev in sponzorjev
• z darili in volili
• iz drugih virov
Zbrana sredstva se trošijo v okviru odobrenega finančnega načrta, v prvi vrsti pa za namene jamarske dejavnosti.
Dejavnost vsake stalne strokovne službe iz 2. odstavka 30. člena statuta zveze se računovodsko vodi kot posebno stroškovno mesto, v okviru katerega se ločeno izkazujejo podatki, ki se nanašajo zgolj na dejavnost konkretne strokovne službe.
Sredstva, ki so pridobljena namensko za posamezno stalno strokovno službo, se lahko trošijo samo za namene, ki jih odobri tista služba, v korist katere so pridobljena.
Oseba, ki je pooblaščena zastopati Jamarsko zvezo Slovenije, je dolžna v imenu in za račun zveze skleniti vsak pravni posel na zahtevo vodje posamezne stalne strokovne službe iz 2. odstavka 30. člena tega statuta, v kolikor so za izvedbo konkretnega posla zagotovljena ustrezna finančna sredstva v okviru tega stroškovnega mesta.
53.
Materialno in finančno poslovanje zveze se vodi preko ustreznih računov pri organizaciji, ki je pooblaščena za izvajanje plačilnega prometa.
54.
Finančno in računovodsko poslovanje operativno vodi blagajnik zveze, za pravilnost poslovanja pa je poleg blagajnika odgovorno tudi predsedstvo zveze in predsednik zveze osebno.
Blagajnik je odškodninsko odgovoren zaradi malomarnega in neažurnega vodenja finančnih in računovodskih izkazov.
Blagajnik je dolžan opozorit predsedstvo, če meni, da so posamezne finančne in računovodske operacije v nasprotju s predpisi, v hujših primerih pa ima pravico tudi odkloniti izvršitev posameznih operacij.
Računovodske dejavnosti se lahko poverijo tudi družbi ali podjetniku, ki se poklicno ukvarja z računovodstvom (računovodski servis). V tem primeru je blagajnik dolžan skrbeti za ažurno poslovanje in predajanje listin računovodskemu servisu, kontrolirati ažurnost knjiženja ter kontrolirati pravilnost likvidacije listin.
55.
Računovodstvo se vodi po načelih enojnega knjiženja, če prisilni predpis ne določa drugače.
56.
Vsaka listina, na podlagi katere se opravi kakšno izplačilo z računa zveze mora biti likvidirana s strani pooblaščenega podpisnika.
Zveza ima pet podpisnikov računovodskih in finančnih listin, listina pa je pravilno likvidirana, če jo podpiše katerikoli izmed podpisnikov.
Podpisniki iz prejšnjega odstavka so pooblaščeni tudi za podpisovanje nalogov za izplačilo pri organizaciji, ki opravlja plačilni promet. Tudi tu velja, da se plačilni promet lahko opravi, če ustrezni nalog podpiše katerikoli izmed podpisnikov.
57.
Vse eventuelne spore med članicami zveze rešuje ad hoc arbitraža, ki se formira tako, da vsaka članica v sporu imenuje svojega arbitra, enega arbitra, ki je predsednik arbitraže pa imenuje predsedstvo zveze.
Arbitraža odloča neposredno po načelih pravičnosti, odločitev pa mora biti obrazložena.
Arbitražno odločbo je treba v pisni obliki vročiti vsaki članici, ki je udeležena v sporu.
58.
Zoper odločbo arbitraže je mogoče vložiti pritožbo v roku petnajstih dni od prejema pisne arbitražne odločbe, o pritožbi pa dokončno odloča občni zbor zveze.
59.
Poleg statuta ima zveza predvsem še naslednje pravilnike in poslovnike, katere sprejme glede na dejanske potrebe:
• pravilnik o finančnem in računovodskem poslovanju
• pravilnik o poslovanju katastra
• pravilnik o delovanju reševalne, izobraževalne, varnostno - tehnične in sorodnih služb
• pravilnik o kategorizaciji
• poslovnik o delu organov zveze
• pravilnik o obiskih tujih jamarjev v naših jamah
• pravilnik o nagradah
60.
Delo zveze je javno.
Za zagotavljanje javnosti dela je odgovoren predsednik zveze in predsedstvo kot kolektivni operativni organ.
Vsaka članica zveze ima pravico do vpogleda v vse splošne in posamične akte zveze, kakor tudi pravico do vpogleda v računovodske listine.
Vodje stalnih strokovnih služb iz 2. odstavka 30. člena tega statuta so predsedstvu zveze dolžni redno poročati o delovanju teh služb.
Vsaka članica zveze ima pravico do vpogleda v zapisnike predsedstva zveze in poročila o delu stalnih strokovnih služb.
O delu zveze se širšo javnost obvešča preko sredstev javnega obveščanja.
61.
Zveza preneha z delovanjem:
1. če pade število članic pod tri
2. z odločitvijo najmanj 75% večine vseh članic zveze
3. v primeru odločitve pristojnega državnega organa
4. v drugih primerih določenih s prisilnimi predpisi
62.
V primeru prenehanja zveze je potrebno najprej poravnati vse obveznosti zveze do tretjih, preostalo premoženje pa pripade Republiki Sloveniji, razen če občni zbor zveze ob sprejemu sklepa o prenehanju zveze ne odloči drugače.
Ne glede na določilo prejšnje točke pa se vsa sredstva, ki so bila pridobljena iz proračuna, vrnejo proračunu. Stvari, ki so bile pridobljene iz namenskih sredstev, se izročijo tistemu, ki je namenska sredstva prispeval.
63.
Ta statut prične veljati v trenutku, ko ga sprejme ta občni zbor, uporabljati pa se prične s trenutkom, ko ga potrdi državni organ, ki je pristojen za registracijo zveze.
V Temnici na Krasu, dne 23.2.2008.
Predsednik:
Jordan Guštin