Jamarska zveza Slovenije - JZS

~ 1889 ~

Kontakt

Jamarska zveza Slovenije
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
 
Tel:  01/42-93-440
Fax: 01/42-93-440
 
Uradne ure: vsak četrtek med 18. in 20. uro v prostorih Katastra jam JZS na Zeleni poti v Trnovem v Ljubljani.

Prijavno okno

Slovenski jamarski leksikon

 (Po raznih virih zbral, prepisal in deloma dopolnil A. Lajovic)

[PDF]

abrazija = erozija s pomočjo plavja, predvsem peska in proda. V profilu » ključavnice » je zgornji, okrogli do elipsasti del izdolbla čista voda, spodnji, debrski, pa je abrazijski.

abri = poljama, spodmol ( fr. ). Skalni previs, ki ga je človek lahko izkoriščal za zavetje.

abzajl = spust po vrvi ( ger. ).

acetilen = nenasičen ogljikovodik ( C2H2 ), čist slabo eteričen, nečist ostrega, grobega vonja. Pod višjim tlakom je eksploziven. Nastaja iz kalcijevega karbida, na katerega deluje voda. Pri gorenju s kisikom daje vroč in svetel plamen, ki ga rabimo tudi za varjenje. V kemijski tehniki je osnovna spojina za proizvodnjo važnih proizvodov.

acetilenka = glej karbidovka, karbitka.

Acta carsologica = osrednja svetovna znanstvena krasoslovna revija. Izhaja v Postojni. 

aeracijska cona = stalno suha cona. Padavinska voda vertikalno prenika in se zbira v manjše curke, ki se pretakajo po razpokah in manjših kanalih.

aerosol = v zraku lebdeče kapljice npr. vode. Nevaren v vertikalah, kjer tečejo slapovi. Nevarnost utopitve.

agresivna voda = voda s prebitkom ogljikove kisline ( H2CO3 ), kar raztaplja apnenec. Voda vsebuje poleg ogljikove še druge nevezane kisline  humozno, dušično in druge. To je voda, ki je še sposobna korodirati.

agresivnost vode = je lastnost vode, da poleg fizičnih učinkov na okolico deluje tudi kemično.

ajzenpon = železnica ( ger.). Je tudi interni naziv znamenitega ljubljanskega jamarskega ferajna oziroma kluba.

akumulacija = gradivo, ki je napolnilo jamo ali neko votlino. V jamah zbiranje, kopičenje, nasipavanje kamninskega gradiva, ki ga opravlja voda.

akumulator = namenjen shranjevanju električne energije. V jamarstvu se uporablja kot vir elektrike za razsvetljavo, vrtanje itd.

aktivna jama = jama s podzemeljskim vodnim tokom.

Aljančič Marko = biolog in jamar ( 1933 – 2007 ). Ustanovitelj jamskega laboratorija Tular v Kranju. Dolgoletni urednik revije Naše jame.

alogena reka = reka, ki priteka na kraško površje ali v podzemlje z nekraškega sveta.

alogena voda = voda, ki priteka na kraško površje ali v podzemlje z nekraškega sveta.

alohton = oznaka za gradivo ali sedimente, ki so bili od nekod prinešeni na sedanje mesto.

Alpidi = med alpskim gubanjem nastali terciarni nagubani zemeljski gorski sistemi ( Alpe, Karpati, Apenini, Pireneji, Himalaja, Atlas, Kordiljeri )

alu-folija = zelo tanka aluminijasta ponjava, ki služi za zaščito pred vlago in mrazom v primeru nesreč. Hranimo jo pod amortizacijskim vložkom  v čeladi.

aluvij = naplavina tekoče vode. Tudi starejši izraz za holocen kot kronološko enoto.

amonal = NH4NO3. Umetno gnojilo, z raznimi dodatki pa priljubljeno razstrelivo.

amphibia = znanstveno ime za dvoživke ( gr. ).

anastomoza = mreža vdolbin in zajed  na stropu podzemeljske jame.

Anđelić Jurij – Yeti = legendarni ljubljanski jamar.

anemolit = kapnik, ki raste v smeri stalnega zračnega toka – vetra.

anoftalmi = so naši najznačilnejši podzemeljski hrošči ( Anophthalmus ). Zrastejo do enega centimetra in imajo močne čeljusti.

anthron = jama ( gr. ). Tudi naziv za slovensko firmo, ki izdeluje jamarsko pa tudi drugo opremo in ime prvega slovenskega jamarskega društva, ki je delovalo v Postojni. Ustanovljeno je bilo leta 1889 in je zelo uspešno delovalo dvajset let. 

antiklinala = pozitivno nagubana oblika ( gr. ). V jedru so najstarejše plasti; izbočnina.

antropospeleologija = veda, ki proučuje povezavo človeka z jamami. V ožjem pomenu veda o jamskem človeku.

apnenec = Zelo razširjena k zakrasevanju podvržena kamenina. Je kemični ali organogeni sediment, sestavljen pretežno iz kalcijevega karbonata ( Ca CO3 ) in primesi, običajno še iz magnezijevega karbonata ( Mg CO3 ). Navadno je to jedrnata kamenina s školjkastim lomom. Čist je bel, zaradi primesi pa različnih barv. Izpostavljen je učinkovanju onesnažene ali čiste vode in zraka. Zaradi topljivosti nastanejo kraški pojavi. Pri večjih temperaturah in pritiskih se kamnina spremeni v marmor. Glede na starost je apnenec paleozojski, mezozojski ali terciarni glede na fosile v njem npr. belerofonski, rudistni, numulitni itd., glede na nahajališča pa npr. nabrežinski, hotaveljski itd. Lapor je apnenec z več glinenimi primesmi.

apnenčast = zgrajen oziroma sestavljen iz apnenca

aragonit = kristalna oblika kalcijevega karbonata ( Ca CO3 ). Kristalizira s sorodnimi mineraliviteritom, stroncijanitom, ceruzitom v rombičnem sistemu. Kristali so običajno trojčki, nahajamo pa ga tudi v neurejenih skupkih, v paličastih, žarkastih ali vlaknatih agregatih. Je bel, brezbarven ali obarvan, steklastega sijaja. V jamah je aragonit  najpogosteje v obliki ježkov. Služi kot pokazatelj paleoklimatskih razmer, ker običajno nastaja pri višjih temperaturah kot kalcit. Izloča se pod posebnimi pogoji iz hladnih raztopin.

armafleks = izolacijska podlaga npr. za spalno vrečo.

ARSO = Agencija Republike Slovenije za okolje.

artefakt = kos prazgodovinskega orodja izdelan iz kamna ali kosti. Orodje prazgodovinskega človeka v jamskih ali primernih sedimentih.

ašovčič  = jeklena zložljiva vojaška lopatka ( tur. ); dediščina rajnke JNA ( Jugoslovanske narodne armije ). Prav pride pri zemeljskih delih v podzemlju.

avtohton = na mestu nastal, nastajajoč. V jamah nastajajo npr. sige, grušč, podori zaradi podiranja stropa ipd.

avtonomna potapljaška oprema = potapljaška oprema, kjer potapljač ni več po cevi za dovajanje zraka povezan s površjem. Komprimiran zrak nosi s seboj v visokotlačni posodi ( jeklenki ).

azimut = koordinata telesa v koordinatni mreži horizonta( arab. ); lok horizonta ali kot v zenitu med meridianom opazovalca in vertikalo nebesnega telesa.

  • pravi a. Je kot med meridianom in smerjo k predmetu.
  • magnetni a. Je kot med magnetnim meridianom in smerjo k predmetu.
  • kompasni a. Je smer k predmetu določena z merjenjem na kompasni številčnici.

bakla = nekoč so jo uporabljali kot razsvetljavo pri obiskih jam. Bakle so rade precej sajile, zato so nekatere jame zaradi njihove uporabe precej počrnele.

bakterije = gljive cepljivke, večinoma enocelični mikroskopsko majhni organizmi.. Razmnožujejo se z delitvijo, živijo na aeroben ali anaeroben način. Povzročajo vretje, gnitje in razne bolezni. Sposobne so vezati dušik, sintetizirati nitrite in nitrate, železne izločajo železov hidroksid, žveplaste iz žveplenega oksida izločajo žveplo. Nekatere so pomembne v zdravstvu, nekatere so pomembne, ker povzročajo vrenje. Echerichia coli je simbiont, ki živi v človeškem debelem črevesu. Razširjene so povsod – v zraku in vodi.

bakteriofagi = Zelo razširjeni organizmi podobni virusom, ki razkrajajo bakterije. Odkriti so bili okoli leta 1916. Njihova velikost se giblje med 1 – 100 nm in so različnih oblik. Posamezne vrste so specifične za določene vrste ali skupine bakterij. Razširjeni so v vodah, mnogo jih je v črevesju sesalcev, lahko se razmnožujejo.

balvan = velika skalna gmota.

Bar Franci = znan jamski fotograf ( 1901 – 1988 ).

barit = barijev sulfat ( ruda ), BaSO4. Slovensko ime je težec.

barvanje = raziskovanje podzemeljskih vodnih tokov in zvez; raziskovalna metoda, novejši izraz je sledenje. V požiralnik oz. ponikalnico se vržejo barvila ali druge snovi, nato se opazuje in čaka na izvirih, da se znova pojavijo na površju.

barva temperatura = barvna temperatura svetlobe. Sončna svetloba ima barvno temperaturo 5600 st. K, ker jo žarči sončeva površina navedene temperature. Volframova žarilna nitka v žarnici ima temperaturo okrog 2800 st. K in seva temu primerno bolj rdečo svetlobo. Nebo seva bolj modro svetlobo in pravimo, da ima višjo barvno temperaturo.

baterija ( električna ) = navadno se uporablja za razsvetljavo.

Belar Albin = naravoslovec in seizmolog ( 1864 – 1939 ). Avtor prve vprašalne pole Društva za raziskavanje podzemskih jam in katastra jam. Tragična življenjska zgodba.

Benko Igor = nekdanji vodja JRS, sedaj pa tretji mandat predsednik JZS.

bičev vozel = tip vozla.

bifurkacija = viličenje; nizko razvodje, kjer se lahko voda iz enega rečnega sistema preliva v drugega ali raztekanje voda v dva jamska rokava ali v dvoje ali več porečij ( lat. ).

biocenoza  = življenjska združba( gr. ), združba živalskih in rastlinskih vrst v kakem biotopu, posamezni členi so med seboj povezani v dinamičnem ekološkem ravnotežju.

biologija = znanost o živem ( gr. ), naravoslovna veda, ki se ukvarja z živimi bitji ter proučuje dogajanja in zakonitosti življenja v vseh njegovih oblikah.

biološko samoočiščenje = aerobna razgradnja organskih substanc v odpadnih vodah ali v naravnem okolju ob pomoči mikrobov in kisika. Tako samoočiščenje z odplakami onesnaženih voda je možno samo pri velikih razredčitvah odpadnih voda in v vodah, kjer še vlada naravno ravotežje. Pri pomanjkanju kisika se pojavi ( anaerobno ) gnitje, ki povzroča propadanje organizmov in smrad.

biotop = življensko okolje z vsemi svojimi značilnostmi: lego, tlemi, klimo itd.

bivak = prostor za prenočevanje in počitek.

bivakiranje = življenje v naravi ob preprostih sredstvih; izdatnejše počivanje v jami.

blato = zemlja, ilovica ali glina pomešana z vodo.

bobovec = bolj ali manj zaobljene konkrecije, delci železovih ali drugih spojin, ki leže na površju ali v razpokah in so povezane z glino. Ponekod so jih v srednjem in starem veku odkopavali in iz njih pridelovali rudo.

bočna erozija = oblika rečne in ledeniške erozije, ko reka ali ledenik delujeta na desno ali levo stran.

bogaz = kraški jarek ( tur. ).

Bohinec Valter = geograf ( 1898 – 1984 ). Predsednik DZRJ od 1953 do 1962 in potem JKLM do 1967.

boksit = usedlina, sestavljena v pretežni meri iz aluminijevih hidroksidov. Ta aluminijeva ruda je rezultat preperevanja apnenca v vlažni tropski ali subtropski klimi.

Bonatti = italijanski alpinist in lastnik firme, ki izdeluje predvsem alpinistično, pa tudi opremo, uporabno v jamarstvu.

Borko Špela = biologinja in vrhunska jamarka.

Bračič Rajko = rudar ( 1964 – 2013 ). Zagret jamar in jamarski reševalec; vodja JRS.

breča = sprijeti kosi raznih kamnin.

Brenčič Mihael = geolog; ukvarja se predvsem s podzemeljskimi vodami. Nekdanji predsednik JKŽ.

brener = gorilec ( ger. ). Važen, navadno keramičen del karbitke.

brenerpuc = čistilec za brener ( ger. ). Navadno so bile to zelo tanke žičke.

brezno = votlina s strmimi, prepadnimi stenami, bolj globoka kot široka, ki se ji ne vidi dna, » brez dna«. Votline v podzemlju rastejo navzdol in navzgor, prečkajo in povezujejo jamska nadstropja. Brezen je več kot jam. Po obliki so sestavljena, špranjasta, lijkasta, vodnjakasta, zvonasta itd. Čiste vertikale redko presegajo 200 metrov. Brezno na Levpah na Banjški planoti je npr. globoko 250 m, El Sotano v Mehiki 410 m, Vrtiglavica na Kaninu 645 m itd. Globja so stopnjasta brezna: Labodnica pri Trebčah ( takoj za mejo, že v Italiji ), nekdaj najglobja jama na svetu, je globoka 329 m. V Sloveniji je Brezno pri gamsovi glavici, ki je bilo kar nekaj let najglobja jama v Jugoslaviji, globoko 817 m, Čehi 2 na Rombonu pa 1505m. Glede na vodno funkcijo imamo: povirno brezno, ponorno brezno, če vanj teče npr. potok, in vodokazno brezno, če v njem stoji voda, ki niha skladno z gladino kraške vode.

brezstropa jama = zaradi erozije in korozije ( zniževanja površja ) je jama ostala brez stropa.

brlog = navadno je to skalna duplina, kjer si živali uredijo domovanje.

Brodar Srečko = naravoslovec, akademik ( 1893 – 1987 ). Znan predvsem po izkopavanjih v Potočki zijalki.

brojnica = podmorski kraški izvir. Na Jadranu jih je obilo.

bruhalnik = občasen kraški izvir, deluje le po močnih padavinah.

brzice = del vodnega toka z velikim padcem, veliko hitrostjo vodnega toka in majhno globino.

busola = tip kompasa, ki se uporablja v topografiji.

C vponka = člen verige, prirejen za spenjanje jamarskih lestvic, oblikovan v obliki črke C.

Cassin = italijanski alpinist in lastnik firme, ki izdeluje alpinistično in jamarsko opremo. Prve pasove, ki so bili uporabni tudi v jamariji, so izdelali okoli leta 1974.

cement = pogosto vezivo v konglomeratih.

cenotes = vodokazna brezna ( Yucatan ).

cepin = podoben krampu, le precej lažji. rav tako ima obliko črke T, lesen ali plastičen ročaj, ter okel in lopatko za vsekavanje stopinj v led ali sneg. Z njim si pomagamo pri hoji ali plezariji po težko prehodnem terenu.

cisterna = pogosto betonski rezervoar pitne vode, ki se običajno zbira z bližnjih streh.

coleoptera = znanstveni naziv za hrošče ( gr. ).

cona sanitarnega varstva = pred škodljivimi snovmi zavarovano območje, kjer ni izpostavljenosti vplivom industrijskega ali drugega onesnaževanja.

crustacea = znanstveni naziv za rake. V podzemlju jih živi kar nekaj vrst.

cvek = žebelj ( ger. ).

Cvijićeve hidrografske cone = I. Suha cona nima površinskih voda. V podzemlju je zaslediti vodo le ob večjem deževju. II. Prehodna cona; v podzemlju se voda pretaka ponekod tudi v večjih podzemeljskih tokovih. Kjer se cona dotika površja, se pojavljajo občasni izviri. Tu so možni ascendentni tokovi, ki se pojavljajo v kraških depresijah v času visokega vodnega stanja. III. Stalno poplavljena cona; voda te cone se ne pojavlja na površju tako kot voda predhodnih con. Največji del vode odteka proti neprepustni podlagi. Tu se pojavljajo ascendentni tokovi na poljih in v globokih depresijah.

Čadež Novak Nada = hidrogeologinja in jamarka ( 1920 – 2009 ). Spiritus agens Jamarske sekcije PD Železničar.

Čekada Miha = fizik; dolgoletni vodja Katastra JZS

čelada = pokrivalo, ki ščiti glavo pred udarci. Izdelana je iz kovinske, plastične ali drugačne tvarine. Ima lupino, amortizacijski vložek in pritrdilni Y trak pod brado. Čelada lahko nosi čelno glavno ali pomožno svetilko.

čelka = glej čelna svetilka

čelna svetilka = jamarska ali alpinistična svetilka, pritrjena na čelu ali na čelado.

član = pripadnik jamarske organizacije z opravljenim jamarskim izpitom.

člen; galvanski, akumulatorski = osnovna celica baterij oziroma akumulatorjev.

človeška ribica = močeril. Glej: proteus.

čoln, jamarski = v zadnjem času so to večinoma napihljivi čolni, nekoč pa so imeli vse mogoče oblike in bili izdelani iz najrazličnejših materialov. Najpogostejše so bile t.i. lesene » truge ».

črni proteus = črni močeril. Prvi znani primerki so iz izvira Dobličice ( Bela Krajina ). Našel jih je Andrej Mihevc ob črpalnem poizkusu.

črvičaste tvorbe = pretežno ilovnate proge, lise in pege ter druge razkrojene oblike, podobne črvičastim ekskrementom, na jamskih stenah. Po obliki vzorca se delijo na pasaste, leopardaste, tigraste itd. Nastanek teh tvorb še ni povsem pojasnjen.

deber = soteska

DED tehnika = žimarjenje; način plezanja po vrvi.

dekalcifikacija = odstranjevanje, izpiranje kalcija, pri čemer se zunanja oblika gmote ne spremeni. Običajno gre za odplavljanje kalcija iz prsti ali predmeta.

delana škavna = je meter ali več široka odprta škavna, ki so jo zaprli, da bi držala vodo za napajanje drobnice ( ovac ).

denivelacija = višinska razlika med najvišjo in najnižjo točko doseženo v jami.

denudacija = razgaljenje, površinsko odnašanje ali premikanje preperelega gradiva, pojavlja se kot delovanje vode in vetra. K tem pojavom štejemo še erozijo, kraške pojave, usade, plazove itd.

denudacijski sistemi = so avtogeni, alogeni in mešani. Avtogeni ( avtohtoni ) sistem je v krasu in se napaja le iz prenikajoče padavinske vode. Alogeni ( alohtoni ) sistem se napaja točkasto iz površinskih voda in z bližnjih nekraških ozemelj. Mešani sistemi so najpogostejši.

deponija odpadkov = odlagališče odpadkov.

dereze = kovinski pripomoček za gibanje po ledu ali zelo strmih travnikih in pobočjih. Avčinke se imenujejo po svojem izumitelju prof. Avčinu. Povezava med dvema deloma – petnim in prstnim, je v tem primeru jeklena vzmet, ki pa se je rada zlomila.

desander = kolutna vrvna zavora. Poslovenjeno iz francoščine ( descandeur ).

detritus = drobni ostanki mrtvih rastlin in živali, ki se zbirajo v tleh in so hrana mnogih živali ( lat. ) V geologiji drobir kamenine, ki je nastal zaradi mehanskega razpadanja. 

devon = po angleški grofiji Devon. Je del paleozoika oz. starega zemeljskega veka, v katerem je bil po nastanku Kaledonidov v severozahodni Evropi, razširjen severnoatlantski kontinent. V Aziji je bil v tem času kontinent Angara, na južni polobli pa Gondvana. Pri nas imamo devonske sedimente v okolici Jezerskega

dežemer = priprava za merjenje količine padavin na kakem kraju. Radarski dežemer meri na večjem območju.

diaklaza = razpoka, ki seka več skladov kamnine, ki pa jih ne premakne.

Di Batista Metod = znan ljubljanski jamar.

Di Batista Matic = vrhunski jamar in alpinist, predsednik DZRJL.

dihalnik = ozka odprtina, ustje brezna ali drugo mesto, iz katerega piha pozimi topel zrak iz kraškega podzemlja. Opazujemo ga kot kopno mesto v snežni odeji.

dimnica = jama z meglo ob vhodu. Megla nastaja ob določenih vremenskih okoliščinah zaradi mešanja hladnejšega zunanjega in toplejšega jamskega zraka.

dinamična jama = jama, ki je vse leto dobro prezračevana. Ima navadno dva vhoda v neenaki višini, kar omogoča prepih vse leto.

dinamik = je gibka vrv z velikim raztezkom ob obremenitvi. ( ob porušitvi 40% ). Namenjena je varovanju pri plezariji in pri uporabi jamarskih lestvic. Elastičnost vrvi je namenjena ublažitvi posledic eventuelnega padca.

dimnik = glej kamin; rov v jamskem stropu, ki ima zvezo s površjem.

diluvij = vesoljni potop ( lat. ); zastarel izraz za pleistocen

Disto = tip laserskega daljinomera.

divja deponija = neurejeno in nedovoljeno odlaganje odpadkov.

dleto = jekleno orodje, pretežno namenjeno izdelavi utorov v kamnini.

dol = ljudsko poimenovanje na dinarskem krasu za različne, zlasti podolgovate vdolbine v površju.

dolek = plitva, nekaj metrov globoka odprta dolina, navadno v smeri največje strmine v pobočju; pogosta na dolomitu.

dolina = ljudski izraz za vrtačo.

dolomit = grintavec. Razširjena kamnina, kemična in manj organogena usedlina. Sestavljena iz mešanice kalcijevega in magnezijevega karbonata. Ime ima po francoskemu kemiku Deodat-u Dolomie-u ( 1750 – 1801 ). zaradi krušljivosti ga ponekod imenujejo tudi grintovec. Dolomit je v Sloveniji zelo razširjen in je pomemben kamenotvorni mineral. Ima nekovinski sijaj, je prozoren do prosojen in različnih barv. Trdoto ima od 3,5 do 4 in je nekoliko trši od apnenca. Kristali so trigonalno romboedrični. Dolomit je zelo kompakten, debelo ali drobnozrnat V sestavi lahko magnezij nadomeščata železo ali mangan. Dolomitni kristali so pogosto skupaj s kalcitom. Danes se obarja v zelo slanih tropskih lagunah in tako je bilo bržčas tudi v geološki preteklosti. V celoti nastanek dolomita še ni pojasnjen.

dolomitni apnenec = zmes Ca in Mg karbonata.

dolomitizacija = preobrazba kamnine v dolomit.

Drame Leon – Šutko = knjižničar na IZRK in aktiven jamar.

drasla = erozijski lonec.

draga = dolina ( Bela Krajina ).

drenaža ( fr. ) = odvajanje podzemeljske vode. Sesalni in zbiralni  drenažni kanali so napravljeni iz letev, desk, butar ali iz žganih ali PVC cevi. Položene so v dno jarka, ki ga kasneje zasujejo. Imajo padec proti glavnemu osuševalnemu kanalu. Drenaža pospešuje  odtekanje podzemeljske vode h glavnim, večjim odvodnikom.

drobir = kamninski grušč in preperinski material vseh vrst.

drobnovratnik = prvi opisani jamski hrošč na svetu ( Leptodirus hochenwarti ). Leta 1831 ga je v Postojnski jami našel Luka Čeč.

Drole Franjo = sodelavec IZRK, aktiven jamar. Dolgoletni vodja Izobraževalne službe JZS.

DZRJL = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

Društvo za raziskavanje podzemskih jam = ime vsedeželnega jamarskega društva, ustanovljenega leta 1910 v Ljubljani. S krajšimi prekinitvami deluje še dandanašnji pod imenom Društvo za raziskovanje jam Ljubljana.

DZRJS = Društvo za raziskovanje jam Slovenije. Je predhodnik Jamarske zveze Slovenije. Ustanovljeno je bilo leta 1962 in imelo enajst članov oziroma društev, klubov in sekcij. Stanje v katastru: okoli  2000 enot.

dvorana ( podzemeljska  ) = največja podzemeljska dvorana ( amer. room, angl. chamber ) je po podatkih iz leta 1986 par let pred  tem odkrita Sarawak chamber s prostornino okoli 20 milijonov m3. Po velikosti ji sledijo dvorana Belize, la Verna v sistemu Pierre st. Martin in Carlsbad – ska Velika dvorana. Vse imajo preko milijona m3. Poznanih je še mnogo dvoran s prostornino med 100 000 in 500 000 m3. Večina dvoran je podornih. V jamah, ki so jih oblikovali tudi hidrotermalni procesi, pa so nekatere pretežno korozijskega nastanka. >Na Slovenskem so poznane velike dvorane v Jami v Briščikih na tržaškem krasu, v Medvedovi konti na Pokljuki, Škocjanskih jamah itd.

dulfer, dilferjev sedež = način spuščanja po vrvi. Boleče.

duplina = manjša votlina. V skalnih duplinah pogosto domujejo živali.

eforacija = delovanje vode, ki teče po podzemeljskem rovu pod pritiskom in deluje tudi na strop, ki ga obli. Nastaja eliptični in zaokrožen profil rova z gladkimi stenami.

eforacijski rov = glej: eforacija.

egutacija = delovanje kapljajoče vode.

ekologija = naravoslovna znanost, katere predmet raziskovanja so razmerja med živimi bitji i njihovim okoljem.

ekscentriti = kalcitni ali aragonitni kristali, kristalni skupki, ki rastejo po drugih, ne pa po zakonih težnosti; heliktiti.

ekspanzijska zagozda, vložek = tip zagozde oziroma čepa za izdelavo sidrišča.

eksokras = površinski kras.

endemizem = pojavljanje živali in rastlin v omejenem okolju, oblike organizmov značilne za okolje v katerem živijo.

endemiti = skupine rastlin in živali, ki živijo samo na določenih, navadno zaključenih območjih. So potomci prej zelo razširjenih vrst ali na novo nastale vrste brez možnosti razširitve.

endokras = podzemski kras.

eocen = glej Terciar. Obdobje v tretjem zemeljskem veku. Eocenske plasti, apnenec in sedimentne flišne serije nahajamo na vzhodnem delu Slovenije.

eolska jama = nastala zaradi delovanja vetra.

eozin = kalijeva ali natrijeva sol tetrabrom – fluoresceina. Rdeča barva nastaja z delovanjem broma na fluorescein. Uporablja se za barvanje tekstila, prehrambenih izdelkov, v fotografiji itd. V krasoslovju sledilo za sledenje podzemeljskih voda.

Erjavec Fran = gimnazijski profesor in pisatelj ( 1834 – 1887 ). Sodelavec oziroma asistent Ferdinanda Schmidta. Po krivici prezrt.

Erker Marko = vodja  Katastra JZS, aktiven jamarski reševalec in jamar.

erozija = delovanje vode zaradi kinetične energije vodnega toka, brazdajoče delovanje tekočih voda, okrepljeno z gradivom, ki ga voda nosi s seboj. Bočna erozija širi korito tekoče vode, globinska pa poglablja. Obe težita k zniževanju do erozijske baze. <pri eroziji sta pomembna padec in hitrost vodnega toka. Večji podzemeljski profili so plod skupnega delovanja erozije in korozije. Kdaj prevlada ena in kdaj druga je odvisno od drugih činiteljev. Podoba je, da erozija postane odločilna šele v kasnejših fazah kraškega procesa.

erozijska baza = raven, do katere tekoča voda kamenine odnaša. Najnižja e.b. je gladina morja, lokalne e.b. pa so doline in večji vodni tokovi ali jezera.

erozijski lonec = vdolbina v obliki lonca, nastala v strugi potoka  ali reke; drasla.

erozijski žep = glej: erozijski lonec.

erozijska teorija = to je teorija, po kateri vsak vodni tok teži k uravnoteženju med odnašanjem in nanašanjem materiala.

echerichia coli = bakterija, ki živi izključno v črevesju človeka in toplokrvnih živali. Pomembna je kot znak neposrednega fekalnega onesnaženja vode.

estavela = oblika na krasu, ki je ob visoki vodi izvir, ob upadanju pa požiralnik.

etaža = nadstropje ( iz fr. etage ).

evaporiti = sadra ( gips ) in sol sta najpogostejša predstavnika te skupine. Nastajajo iz usedlin v morski vodi, kjer so se koncentrirale zaradi izhlapevanja v lagunah. Največje površine nahajamo v delih Kanade, ZDA in Rusije. Te kamnine so neogenega nastanka, dosežejo pa tudi preko 1000 m debeline.

evorzija = glodajoče delovanje vrtinčastega toka vode, ki je še ojačano z materialom, ki ga voda nosi s seboj. Nastajajo vrtinčaste kotlice ali ledeniški lonci pod ledenikom.

fajercajh =  vžigalnik ( ger. ).

fasete = ovalne vdolbinice v jamski steni ali stropu ; tudi facete. Imajo do nekaj decimetrov v premeru. Globje so na strani, od koder je pritekala voda. Glede na to lahko sklepamo na smer dotekajoče vode. Možne so različne razlage nastajanja. Najverjetneje gre za neenakomerno raztapljanje kamnine zaradi turbulence vodnega toka ali zaradi lokalno pospešene korozije.

favna = živalstvo določenega območja ( lat. )

fleksura = v geologiji guba kolenastega tipa ( lat. ), ki je nastala zaradi radialnih gibanj v skorji. V nadaljevanju prehaja v prelom.

fluorescein = C20 H12 O5. Oranžen, kristalast prah, topljiv v alkoholih, etru in alkalijah. Raztopina ima močno zeleno fluorescenco. Pridobiva se s taljenjem anhidrida ftalne kisline z rezorcinom. Osnovna surovina za pridobivanje barv.

flora = rastlinski svet ( lat. ); sistematsko urejen seznam rastlin nekega območja.

fekalna voda = voda z iztrebki, straniščnica in gospodinjska odpadna voda.

fix = tip ekspanzijskega čepa za izdelavo sidrišča.

fleš = bliskavica ( iz ang. flash ).

flis = zelo uporabna tkanina za izdelavo jaken, podoblek itd.

fliš = sedimentna kamenina iz eocena. Menjavajo se plasti laporja, peščenjaka, skrilavcev in včasih tudi apnencev. Jame v fliših so redke, na stikih z apnenci pa jih je veliko ( kontaktni kras ).           

fluviokras = kras, katerega površje je izoblikoval fluvialni proces, čeprav je bila korozija znatna, vendar ne odločujoča za nastanek reliefa. Na tem ozemlju večina vode od padavin ponikne, relief pa ima vse značilnosti nekraškega ozemlja in površinsko rečno mrežo.

fojba = narečni izraz za kraško brezno oz. jamo, lahko tudi rudniški jašek ( Pazin, Bazovica ). ( Iz fovea, lat. ).

fosili = okamnine, iz preteklih geoloških dob ohranjeni ostanki organskega življenja. Nahajamo jih v obliki sledov, ostankov ali odtisov. Označujejo paleogeografske razmere in relativno starost kamnin posameznih delov.

fosilna jama = jama, katere razvoj je bil v pleistocenu prekinjen zaradi poplavljenja, prekritja s sedimenti, ki so bili kasneje zopet odnešeni in kraški proces obnovljen.

fosilni kotlič = tak, ki je zastal v razvoju zaradi zatrpanosti s pleistocenskimi sedimenti, navadno z morenskim gradivom.

fotelc = skrajšano iz fotoaparat.

Fratnik Andrej = inženir, dolgoletni jamar in jamski reševalec. Posvetil se je predvsem Tolminskemu Migovcu.

freatična cona = najnižja hidrografska cona, v kateri voda zapolnjuje votline. Prevladuje pretakanje pod pritiskom.

freatičen kanal = nastal v prežeti coni. Značilna zanj sta elipsast ali lečast prečni presek.

freatska cona = cona pod stalno gladino kraških voda.. Pore v kamnini so vedno polne vode.. V njej se jame razvijajo zaradi korozije mešanice, voda se giblje zaradi različnih pritiskov še v večjih globinah.

Gabrovšek Franci – Fonzi = fizik, sodelavec IZRK, aktiven vrhunski jamar.

galerija = mostovž ali gank. ( Iz ang. Gallery ).

gamaše = zaščita čevljev in goleni pred mokroto oziroma snegom pa tudi udarci..

Gams Ivan = geograf, akademik ( 1923 – 2014 ). Prvi predsednik DZRJS od 1962 do 1964 in dolgoletni član uredniškega odbora revije Naše jame. Obsežna bibliografija.

gate = hlače; navadno so mišljene spodnje hlače.

Gauss – Krugerjevi koordinati = koordinati x in y, ki tvorita kvadratno kilometrsko mrežo, ki omogoča lažjo določitev lege neke točke na topografski karti. Odčitavamo jih od ekvatorja – x in od srednjega meridiana – y.

Gedei Peter = vrhunski jamski fotograf. Dosegel je svetovni nivo in prepoznavnost.

geoda = votlinica v kamnini, kjer so se po stenah razvili kristali in jo deloma ali povsem zapolnili.

geografija = zemljepis. Veda, ki preučuje pojave na zemeljskem površju v medsebojni vzročni in funkcijski zvezi. Obča geografija daje splošen pregled o geografskih elementih in faktorjih na zemeljskem površju, regionalna pa preučuje posamezne dele zemeljskega površja v celoti.. Ker g. preučuje naravne in družbene elemente ter faktorje na zemeljskem površju, jo delijo še na prirodno, fizično in družbeno geografijo.

geografija krasa = panoga geografije, ki se ukvarja z naravnimi osnovami in socialnim valoriziranjem krasa.

geologija = naravoslovna veda, ki raziskuje zgradbo in razvoj zemlje, posebno dostopnega dela zemeljske skorje. Ukvarja se s potekom dogodkov v zemeljski zgodovini in raziskuje njih časovno zapovrstnost. Splošna ali dinamična g. raziskuje endogene in eksogene procese, ki oblikujejo zemeljsko skorjo. Geotektonika se ukvarja z zgradbo zemeljske skorje, historična g. z zgodovino zemlje in s tvorbo kamnin. Druga področja so še paleogeografija, paleontologija, petrografija, mineralogija itd. 

geološka karta = tematska karta, ki podaja geološke razmere kakega območja s pomočjo oznak, barv ipd.

geološki kompas = glej kompas. Uporabljajo ga geologi, ki z njega direktno odčitavajo smeri vpadov ali druge smeri.

geološke orgle = oblike, ki nastanejo v razpokanih conah zaradi delovanja tekoče in polzeče vode. Oblikujejo se skupine navpičnih ali strmih cilindričnih vdolbin, žlebov in vmesnih stebričev visokih tudi po nekaj metrov. Take oblike najdemo tudi v jamah. Geološke orgle pa so tudi globoki žepi ilovice v razjedeni kamnini. Oblika prikritega krasa.

geološko zrcalo = drsna ploskev pri premiku zemeljskih plasti.

geomorfologija = veja obče geografije, ki obravnava zemeljsko površje, relief, opisuje in razlaga oblike reliefa, nastanek in razvoj.

Gospodarič Rado = geolog ( 1933 – 1988 ). Predsednik DZRJS leta 1964 – 65.

Gibbs = tip prižeme, izdelek ameriške firme. Pojavili so se okoli leta 1973. Štorast.

gips = sadra. Ca SO4  x 2 H2O; kalcijev sulfat z vodo. Topljiv, zato se v njem pojavljajo kraški pojavi. Kot sestavni del nekaterih kamnin ( dolomita ) nastaja v določenih paleogeografskih okoliščinah. Območja s takim krasom so v Harzu, severnih Alpah, v sp. Avstriji, na Uralu itd.

gladina kraške vode = je nivo, s katerega se pretaka kraška voda proti izvirom, ali pa tudi stoji. Spreminja se v odvisnosti od količine pritekajoče vode.

Glas podzemlja = glasilo DZRJL

glina = usedlina, ki nastane ob usedanju finih frakcij v stoječi vodi; primerna za oblikovanje in izdelavo npr. posode, če ima primerno kemično sestavo. Premer delcev pod 0,004 mm.

globina jame = razlika med nadmorsko višino vhoda v jamo in najnižjo doseženo točko.

globočnine = kamnine nastale pri strjevanju magme.

gojzarji = močni čevlji za hojo po razdrapanem terenu. Nekoč so bili izdelani iz usnja in ob robu podplata ojačani s posebno oblikovanimi žeblji t.i. kvedri. Prav tako je bil z žeblji ojačan sam podplat. Seveda je bila hoja s takimi čevlji precej »glasna«. Žeblje je kasneje nadomestila guma, usnje pa razni plastični materiali.

goli kras = kraško območje, ki ni prekrito z vegetacijo.

golica = kraj, kjer se dobro vidijo odkrite kamninske plasti ali že razpadel kamninski drobir.

golob = pogost prebivalec podzemlja. Gnezdi lahko tudi precej globoko v jami ( Batlug ).

golobinka, golobina, golobnjača = večja udornica ali brezno s širokim ustjem, kjer se zadržujejo  oziroma gnezdijo golobi.

gora = visok kup nakopičenega gradiva v večjem jamskem prostoru ( npr. Velika gora v Postojnski jami ).

gore-tex = material, ki diha prepušča zrak in vlago, vode pa ne. Uporablja se za izdelavo zaščitnih oblačil npr. vetrovk itd.

goričica = nizek osamelec; toponim.

gorilec = poseben del karbidovke, ki omogoča pravilno in gospodarno gorenje plina oz. acetilena.

gorsko mleko = skupek kristalov, ki so veliki le do nekaj milimetrov in so različnih oblik. V vlažni klimi prevladujejo kalcitni in aragonitni kristali. Kjer je izhlapevanje večje, so prisotni še kristali drugih hidrokarbonatov in sadre, huntita, dolomita, fosfatov in silikatov. Obstajajo še razlage, da nastaja ta kot skuta mehka masa pod vplivom bakterij, ki razkrajajo kalcit.

grapa = ozek jarek v gorskem pobočju, nastala zaradi erozijskega delovanja vode. Po grapah se spuščajo hudourniki.

gravitacijska voda = voda v kraškem podzemlju, ki se pretaka težnostno po kanalih. V njih ne sega do stropa in ima prosto gladino. Ta je v nasprotju z gladino pod pritiskom, za katero so značilni tlačni ali eforacijski rovi.

grbinast travnik = značilna oblika travnikov v alpskem območju. Naravno površje nastalo na fluvioglacialnih sedimentih zaradi erozije in korozije v nevezani podlagi. Pri nas so zaščiteni.

grez = manjša ugreznina ali udor, usad, manjše brezno, nastalo zaradi delovanja podzemeljskih kraških procesov, spiranja in podzemeljskega podiranja.

griža = kamnito, gruščnato površje razpadle kamnine, značilno za polgoli ali goli kras.

grota = tujka za jamo pa tudi moderni spleološki izraz za umetno jamo.

gruda = s prelomi omejen del zemeljske skorje, ki se je z dviganjem, pogrezanjem ali poševnim prelamljanjem ločil od okolice.

grušč = ostrorobi odkrušeni manjši kosi kamnine.

guano = akumulacija ekskrementov živali v jami, navadno netopirjevi iztrebki. Dobro gnojilo.

Gustinčič Jože = obrtnik ( 1933 – 2006 ); dolga leta gonilna sila JD Sežana.

Guštin Jordan = dolgoletni predsednik JD Sežana, celih deset let pa je bil tudi predsednik JZS ( 2000 – 2010 ).

Habe France = geograf, legendarni jamar in speleolog ( 1909 – 1999 ). Bil je predsednik DZRJS ( 1967 do 1971 ) in nato JZS ( 1971 – 72 ). Po njem se imenuje nagrada UIS za varstvo jam.

Habič Peter = geograf ( 1934 – 1998 ). Znan jamar, speleolog in član prve jamarske reševalne ekipe leta 1958.  Aktivno sodeloval pri reševanju iz jame Duboki do v Črni gori.

Hades = vladar podzemlja ( gr. ).

Hadži Jovan = biolog, akademik ( 1884 – 1872 ). Znan predvsem po tem, da je pred Nemci skril arhiv oziroma kataster DZRJ. Predsednik tega društva je bil od leta 1927 do 1945.

Hajna Jure = sodelavec IZRK v pokoju in še vedno aktiven jamar.

hameršus = udarec s kladivom ( ger. ) 

heliktiti = ekscentrične ali nenavadno zavite oblike kapnikov ali mineralov; kapnik, katerega oblika ne sledi zakonom gravitacije temveč zakonom preraščanja kristalov.

hidrodinamične cone = ena od shematizacij pretakanja podzemeljske vode v kraškem masivu.

hidrogeologija = veja geologije, preučuje vodo v kamninah zemeljske skorje in odnose kamnine in vode.

hidrogeološka bariera = glej: hidrogeološki izolator.

hidrogeološki izolator = neprepustna kamnina, v obliki vložka, podlage ali krovnine, ki ločuje posamezne prepustnejše cone ali zajezuje ter usmerja podzemeljsko pretakanje.

hidrografija = del geografije. Opisuje stoječe in tekoče vode na kopnem.

hidrografska cona = cona oz. sloj v vertikalni razdelitvi krasa. Vodne cone se ločijo po smeri in načinu pretakanja vode in glede na zapolnjenost  votlin ( aeracijska, freatična, vadozna ).

hidrologija = veda, ki proučuje stoječe in tekoče vode na zemeljskem površju. Oceanografija se ukvarja s preučevanjem morja.

hidrometrija = je del hidrologije, ki se ukvarja z merjenjem različnih značilnosti vode, višine gladine rek ali morja, jezer ali podzemeljskih voda ter pretokov. Najbolj pogosta metoda za merjenje pretokov je merjenje z Ottovim hidrometričnim krilom, z različnimi prelivi, z merskimi posodami, kemična metoda itd.

hidrotermalna jama = jama s termalno vodo ( Klevevž ).

hieroglifi = glej: črvičaste tvorbe.

hiljadit = kot med dvema točkama ( sh. ), ki sta en meter narazen na oddaljenosti enega kilometra. Polni krog ima 6400 hiljaditov zaradi lažjega preračunavanja. Uporabno predvsem v artileriji. Nekateri kompasi imajo samo hiljaditno skalo.

hipogena jama = je votlina, ki je nastala zaradi delovanja toplih globinskih voda, obogatenih s plini in minerali, ki prodirajo proti površju. Te vode so lahko juvenilne ( vulkanske ), ujete stare vode, globoko zatekajoče padavinske vode ali mešanice. Plitve vode oz. kraške podzemeljske vode se s temi vodami mešajo že blizu površja. CO2 in H2S sta običajna plina, ki imata vsak svoj vpliv. Ob dviganju in ohlajanju vročih voda je prisotno raztapljanje in usedanje oz. odlaganje mineralov iz vode.

histoplasmoza = vnetje pljuč; lahko je posledica obiska jame.

hladnica, hladna jama = jama, ki je poleti nadpovprečno hladna, ker je žepaste oblike z enim vhodom iznad votline tako, da se v njej zadržuje zimski hlad.

hobotnica = naprava za ogrevanje ponesrečenca med reševanjem.

hodnik = dokaj enakomeren, širok in visok jamski rov, po katerem je hoja razmeroma lahka; večinoma vodoraven.

holocen = zastarelo aluvij ( gr. ). Sedanjost, obsegajoča del kvartarja, ki se je začela po koncu ledene dobe.

holokras ( holokarst ) = po Cvijiću popoln globoki kras z vsemi značilnimi kraškimi pojavi, vključno s polji; dinarski tip krasa.

horst = kamnit blok dvignjen nad okolico ob prelomnih ploskvah zaradi bočnih pritiskov.

hypothermia = podhladitev.

hum = osamljen ostanek višjega površja, zlasti na dnu kraških polj ali grič na ravnini; slovensko ljudsko tudi goričica za nizke osamelce.

Ilić Uroš = znan jamar in jamski potapljač z nekaterimi izjemnimi dosežki ( 1972 – 2016 ).

ilovica = rezultat usedanja finih frakcij v stoječih vodah. Glej še: kraška ilovica.

ilovnate piramide = stožci po jamskih tleh. So različnih velikosti in so posledica kapljajoče vode.

injekcijska zavesa = navpični sloj, v katerem z uvajanjem posebnega gradiva zapolnijo  votline v kraškem podzemlju in ga napravijo neprepustnega, da preprečuje vodni odtok iz vodnega bazena. Znane injekcijske zavese so na spodnji strani vodnih akumulacij za hidroelektrarne na kraških poljih dinarskega krasa ( sistem HE na Cetini in Trebišnjici ).

ime jame = vsaka jama dobi ob registraciji svoje ime. Uporablja se splošno znano domače ime, krajevno ime ali jo imenujemo sami po krajevnem imenu ( Brezno pri Simščevem lazu ), ali lastniku zemljišča ( Ukmarjeva jama ). Šele če teh možnosti ni, imenujemo jamo po kaki značilnosti ( Ozka jama ), delovnem območju ali najditelju ( D 10 – Kanin, Primoževo brezno ) itd.

inkazija = preoblikovanje podzemeljskih prostorov zaradi rušenja skalovja, podorov.

intermitenten = občasen, nastopajoč v presledkih ( lat. ). Reka, ki v redkih obdobjih ali periodično ne teče.

izdanek = golica, del kamnine, plast matične kamnine, ki izpod preperinske odeje pogleda na površje.

IZRK SAZU = Inštitut za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Postojni.

izsušitvene razpoke ( gline ) = nastanejo v glinenih nanosih v jamah v sušnih obdobjih; so poligonalne. Ko jih zopet poplavi voda, izginejo. iztegnjeni prerez – način prikaza jamskih rovov, ki sicer potekajo v različnih smereh na dvodimezionalnam načrtu. Nakloni so taki kot so dejansko v jami, prav tako so dolžine rovov risane v merilu ( brez projekcij ). 

izvir = naraven iztek podzemeljske vode na površje. Glede na način pojavljanja vode v kraškem svetu ločimo: bruhalnik; občasen izvir, deluje po padavinah.

  • zaganjalka; vodna količina se ritmično spreminja.
  • brojnica; izvir pod gladino morja.
  • kontaktni izvir; na stiku prepustnih in manj prepustnih kamnin.
  • jamski izvir; izvir v jami ali izvir, kjer priteka voda iz jame.
  • vokliški izvir, izvir iz globokega brezna, sifonski izvir. Ime je dobil po izviru Fontaine de Vaucluse v Franciji, kjer izvira reka Sourge iz globokih potopljenih rovov.
  • obrh. Voda priteka iz globine v večji ali manjši tolmun.
  • kropa. Voda priteka razpršeno v nivoju tolmuna; podobno je vretju.
  • prelivni izvir. Deluje le ob višji vodi, ko niže ležeči izviri ne zmorejo več prevajati  dotekajoče vode ( Govic v Bohinju, Lijak na Vipavskem ).
  • močilo. Najmanjša voda, moker svet, roja ( angl. drip ).
  • oko. Jezerce, talna voda. Dotok je nezaznaven, podzemeljski; odtok navadno tudi.

Vsi izviri na krasu so gravitacijski, vendar za različnim načinom podzemeljskega pretakanja ali pojavljanja na površju.

izvirni tolmun = tolmun na izviru, obrh. Voda priteka iz več ali manj globokega brezna ( Dobličica, Očesa v Rakovem Škocjanu,.... ).

jakna = vetrovka. Ščiti pred močnim vetrom.

Jakovčič Jurij – Jaka = elektroinženir; znameniti dolgoletni jamar. Vodja JRS.

jama = vsaka naravna votlina daljša ali globlja od 10 metrov ( dogovor ). Lahko tudi manjša votlina s kako posebnostjo ali v širšem pomenu prehodna podzemeljska votlina. V ožjem pomenu pretežno vodoravna votlina v nasprotju z navpično votlino – breznom.

    Tako ločimo :
  • aragonitno jamo, Je j. s kristali aragonita.
  • golobina je j. v kateri se zadržujejo golobi.
  • izvirna jama je tista, iz katere teče voda.
  • jazbina je naziv jame, v kateri prebivajo jazbeci. Navadno so večje od lisičen.
  • kapniška j. ima sigovo okrasje.
  • kevderc je navadno ne prav velika jama z eno ali več manjšimi dvoranami.
  • kristalna jama se odlikuje po n. pr. velikih kristalih,
  • lisičina je dobila ime po prebivalcih – v tem primeru lisicah. Večinoma so to kratke in tesne jame.
  • morska jama,
  • obalna jama,
  • ponorna jama je j., v katero ponika potok,reka...
  • snežna jama je tista, v kateri se pogosto zadržuje sneg,
  • suha jama je j.brez izrazitega vodnega toka.
  • vodna jama je j. z vodnim tokom, podzemeljskimi jezeri itd.
    Po nastanku in obliki, legi skladov ter drugih značilnostih so jame npr.:
  • erozijske,
  • etažne,
  • fosilne,
  • hudourne,
  • konglomeratne,
  • kontaktne,
  • korozijske,
  • lezične ( razvite ob lezikah ),
  • podorne,
  • tektonske,
  • turistične,
  • zadušne ( pomanjkanje kisika ),
  • žegnane,
  • etc.
Če so jame zelo razvejane in obsežne, govorimo o jamskem sistemu ( spletu ).

 

    Votline, ki nastajajo ob strjevanju toka lave, predvsem takrat, ko se prične strjevati površina, globlji oz. središčni deli pa so še tekoči, so jame v lavi ( Etna, Islandija, Kalifornija, Japonska, Avstralija itd. ).

jamar = človek, ki odkriva, obiskuje in raziskuje jame ( iz pretežno neturističnih nagibov ); tudi naziv slovenske poljudne jamarske revije.

jamarija = glej jamarstvo; sinonim.

jamarska ekskurzija, akcija, odprava = tak ali drugačen obisk jam.

jamarska obleka, kombinezon = preobleka, ki varuje jamarja pred mrazom, poškodbami in umazanijo. Za zelo mrzle jame še podobleka.

jamarska oprema = osebna oprema je tista, ki jo potrebuje vsak jamar sam, da se lahko podaja v jame, skupna pa tista, ki jo uporablja skupina pri delu v jami.

jamarska šola = tečaj pretežno iz jamarske tehnike, ki omogoča čim bolj varno gibanje v podzemlju. Predstavljena so tudi druga področja jamarskega udejstvovanja.

jamarska tehnika = oprema in postopki, ki jih mora jamar poznati, da se lahko varno giblje po podzemlju

jamarske lestvice = gibke lestvice, potrebne za spuščanje v navpična brezna. Različne izvedbe z lesenimi, železnimi ali aluminijastimi prečkami ter jeklenico ali vrvjo. Široke so do 25 cm, prečke imajo običajno na okoli 33 cm in so posamezni kosi dolgi navadno 10 metrov. Na obeh koncih imajo C – vponke, da se jih lahko neomejeno daljša. Vsak kos ima dve jeklenici fi. 6,5 mm ( ali več ), skupna nosilnost okoli 1,3 t. Teža enega kosa z aluminijastimi prečkami je približno 3,5 kg, z lesenimi pa okoli 7 kg. Te lestvice so precej širše, bolj komot in na otip prijetnejše, zlasti če so še suhe.

.jamarsko društvo, klub, sekcija = organizacija, ki se ukvarja predvsem z obiskovanjem in raziskovanjem podzemlja.

jamarsko vrvno dvigalo = pomoč za transport reševalnih nosil zlasti v meandrih.

jamarstvo = po nekaterih mnenjih je to kolektivna dejavnost prostega časa, katere namen je dokumentirano odkrivanje kraškega podzemlja, pri čemer si pomaga z obvladovanjem jamarske tehnike, poznavanjem fizične speleologije, krasoslovja in drugih ved.

jamničar = prosojni podzemeljski polžek ( Zospeum ). Ima le en do dva milimetra veliko hišico.

Jamnik Jože – Južek = trgovec; v svojem času aktiven jamar. Prvopristopnik v Jamo pod Debelim vrhom in vrsto drugih.

jamolazenje = izraz, ki se redko uporablja.

jamoslovec = je strokovnjak na področju raziskovanja nastanka in razvoja jam – speleolog v ožjem pomenu.

jamsko bivališče = dom v jami.

jamska favna = živalstvo, ki živi v podzemeljskih jamah. Sestavljajo jo triglokseni ( vrste, ki le občasno zahajajo v podzemlje ), troglofili ( dokaj redni vseljenci, ki živijo tudi v površinskih habitatih ) in troglobionti ( vrste ali rase, ki so vezane le na jamske habitate); s temi imeni pogosto označujemo tudi prebivalce intersticialnih habitatov.

jamska hijena = sesalec, katerega ostanki so običajno pogosti in najdeni pri izkopavanjih v jamah ( crocuta spelea Goldf. ). Živela je v ledenih dobah.

jamska ilovica = ilovica v jami. Po nastanku je lahko avtohtona, nastala na kraju, para avtohtona, premeščena znotraj jame ali alohtona, prinešena od zunaj.

jamska kačica = ploska jamska živalica s številnimi nogami ( Brachydesmus subterraneus ).

jamska klimatologija = znanstvena disciplina, ki raziskuje klimatske in meteorološke razmere v jamah.

jamska kozica = dokaj velika , povsem slepa in prosojna, depigmentirana vrsta sladkovodnih kozic ( troglocaris schmidtri ). Prvič je bila opisana leta 1848, najdena v Kompoljski jami v Dobrepolju na Dolenjskem. Prehranjuje se z organskim drobirjem.

jamska mokrica = živijo v podzemlju večinoma na kopnem ( Titanethes albus ).

jamska postaja = 1. jama v kateri so bili najdeni sledovi zadrževanja prazgodovinskega človeka; jama s sledovi bivanja. 2. meteorološka postaja v jami.

jamska školjka = zelo redka ( Congeria kusceri ).

jamske kobilice = zelo številne prebivalke podzemlja ( Troglophilus ). So ene največjih živali v podzemlju.

jamske kozice = prosojni jamski rakci ( Troglocaris anphthalamus ).

jamske slikarije = so slikarije in znaki, ki jih je  v nekaterih jamah, na stenah in na stropu, zapustil nekdanji človek ali pračlovek. Običajno izvirajo iz mlajšega pleistocena, so pa tudi mlajše. Stenske slikarije so odkrili v jamah  severne Afrike, v Franciji in Španiji. V Sloveniji so bili v nekaterih jamah odkriti le enostavni znaki.

jamski biser = droben obrušen kamenček ali delček sige, ki ga v mirujoči vodi obrača in brusi nanj kapljajoča voda in ( ali ) debeli s koncentričnimi skorjami sige; pisulit.

jamski človek = predzgodovinski ( paleolitski, neolitski ) človek, ki je izkoriščal jame kot pribežališče ali bivališče.

jamski habitati = spleti širokih ( jame ) ali ozkih prostorov ( špranje ) v kamnini, če jih obravnavamo kot bivališče živih bitij. Lahko so kopni ali zaliti z vodo. V Sloveniji so raziti predvsem v kraškem podzemlju, manj v umetnih votlinah ( rudniški rovi ).Njihove skupne značilnosti so: sorazmerno zaprt prostor, tema, pomanjkanje hrane ( proizvajalcev hrane skoraj ni ), ublaženo nihanje ali ustaljenost klimatskih dejavnikov ( temperatura blizu povprečni letni temperaturi kraja – v globini 8 do 12 st. C, visoka relativna vlažnost zraka.

jamski hrošči = glej: jamski krešič.

jamski izvir = izvir, kjer voda priteka iz večje ali manjše jame. Nasprotno od izvir v jami.

jamski ježek = korali podobna tvorba na jamskih tleh ali stenah. Ježki nastanejo kot posledica pršeče vode.

jamski kataster = urejen seznam kraških jam; tudi urejena dokumentacija o raziskanih jamah. Kataster navadno vodijo jamarske ali jamoslovne organizacije; pri nas Inštitut za raziskovanje krasa in Jamarska zveza Slovenije. Ta dva katastra sta skoraj identična. Jamarske organizacije ( društva, klubi itd. ) imajo svoje katastre, ki navadno pokrivajo le območja delovanja posameznega društva. Osnovni podatki so ime, lega, podatek o dolžini in globini ter o tipu jame. K osnovnim podatkom spada še opis in načrt jame.

jamski krešič = pripadnik skupine talnih krešičev ( anophthalamus schmidti ). Približno 5 mm dolgi, rumenorjavi, slepi hroščki živijo v kraških jamah, redkeje jih najdemo pod večjimi kamni v gozdu in po gorah. Odkril ga je F. Schmidt v Predjami leta 1842.

jamski led = led, ki nastaja in se zadržuje v jamah kot ledeni ali čep starega snega. Na stenah in stropu nastajajo ledene obloge, kapniki in podobno  iz polzeče vode in kondenzata.

jamski medved = medved iz mlajšega pleistocena , ki so ga iztrebile wurmske poledenitve ( Ursus speleus Ros. ). V jamah je bilo najdenih mnogo njegovih kosti, ker je v njih iskal svoje zatočišče.

jamski načrt = na snovi meritev izdelan načrt ali profil jame.

jamski pajki = izredno številni prebivalci podzemlja.

jamski podor = podor skalovja v jamski steni ali stropu.

jamski polžki = marsikje živijo v velikem številu, vendar so tako majhni, da jih komaj opazimo.

jamski potapljač = specialist za potapljanje po jamah.

jamski rakci = zelo številni prebivalci podzemeljskega vodovja. Ker so majhni, jih težko opazimo.

jamski rov = del jame, ki je pretežno bolj razvit v eni smeri.

jamski sediment = odkladnina v jamah, jamsko polnilo.

jamski sistem = razvejan in povezan splet jamskih prostorov večjih dimenzij. Lahko ima več vhodov in ima običajno rove v več nadstropjih. Lahko so to tudi jame, ki so nastale v več geoloških formacijah ali jame, ki so doslej veljale kot enota.

jamski splet = glej: jamski sistem.

jamski udor = proces oziroma dogodek, s katerim se jamski prostor odpre na površje.

jamski telefon = za sporazumevanje med ekipami. Glej: vox

jamsko mleko = mleku podoben oprh na stenah; glej: gorsko mleko.

jamsko okno = odprtina v jamskem stropu, skozi katero seva nebo; eden od vhodov v jamo.

jamsko polnilo = različni sedimenti v jamah, ki so povsem ali le deloma napolnili podzemejsko votlino; siga, prod, pesek itd.

  • alohtoni:  klastični; nanašajo jih tekoče vode ali vode, ki se precejajo skozi razpoke. Izločajo se iz jezerc, nanaša jih veter, prinašajo jih ledeniki, blato nanešeno na jamske vhode ipd.
  • organski; od spor, peloda, do lesa, ki je zašlo v jamo, ostanki živali, feces ipd.
  • avtohtoni: klastični; podori, naplavine podzemnih voda, preperina, odkladnine iz vode, t.j. siga, led, drugi kabonati in sulfati, soli ipd.

jamsko potapljanje = potapljanje v podzemeljskih objektih in raziskovanje potopljenih rovov. Ima svoje posebnosti in je zelo zahtevno. Potapljač med potopom navadno nima možnosti v vsakem trenutku pričeti dviga na površino.

jazbec = ena od živali, ki v jamah išče svoje varno zatočišče.

jazbina = jama z rovi, ki so navadno prehodni tudi za človeka. V posameznih jazbinah je pogosto po več jazbečevih gnezd. Je naziv večih jam na našem krasu.

jeklenica = žična pletena vrv, potrebna za izdelavo lestvic ali vitla. Pritrdilna jeklenica je žična vrv, s katero obesimo lestvice na pritrdišče.

Jenc Anton – Žila = elektrotehnik; v svojem času aktiven jamar in avtor večjega števila zapisnikov. Prvopristopnik v Gamsovo, Jamo pod Debelim vrhom in več drugih jam.

jerina = rdeča glina, pogostna na krasu južne in jugovzhodne Slovenije, v Istri in tja do Črne gore; tudi jerovica. Glej še: terra rosa.
Ostanek oz. produkt paleogenetskih procesov v apnencu. Procesi zajemajo dekarbonizacijo, rubifikacijo, dekalcinacijo in spremembe barve. Vpliv hidrodinamskih procesov in lastnosti tal. Na bolj neprepustnih plasteh ostanejo rjava  slabo dekarbonizirana tla. Razpokan apnenec je bolj aktiven, preperevanje je boljše in profil je bolj popoln. Vode jerino tudi odnašajo in prelagajo v vrtače, v nižje dele, na polja. Glavne sestavine j. so aluminijevi oksidi, Fe oksidi in hidrooksidi, kremen, gline in minerali, malo organske snovi.

jerovica = glej: jerina.

jezero = z vodo napolnjena naravna globel. Podzemeljsko jezero je z vodo napolnjen del podzemeljske votline.

JZS = Jamarska zveza Slovenije. Ustanovljena je bila leta 1972 v Ljubljani. Do sedaj je v slovenskem podzemlju delovalo dobrih 4000 jamarjev in raziskovalcev krasa. Trenutno je v Sloveniji registriranih okoli tisoč jamarjev v okoli štiridesetih jamarskih društvih, klubih in sekcijah. V Katastru JZS so podatki o 13 500 jamah in breznih na področju Republike Slovenije.

JRS JZS = Jamarska reševalna služba Jamarske zveze Slovenije. Prva ekipa je bila formirana leta 1958. Štela je štirinajst članov. Danes ima JRS 50 članov na pogodbi in 32 v rezervi.

Jumar = naziv švicarske firme, ki izdeluje jamarsko opremo. Posebej so znani t.i. žimarji. Prvi so se pojavili okoli leta 1969.

jura = srednje obdobje srednjega zemeljskega veka.

Jusar = jamarska tehnika z eno nosilno vrvjo, ki je dolga toliko, da se lahko premaga najglobje brezno v jami in pomožno vrvico poljubne dolžine, s katero se opremijo vse vertikale v jami. To tehniko sta razvila Janez Sabolek in Franci Malečkar za raziskovanje Brezna pod gamsovo glavico v Bohinju v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Juvan Marjan – Manč = znan ljubljanski jamar.

kača = redka prebivalka predvsem vodnih jam. Srečanje z njo ni prijetno.

kačji jeziki = fosilizirani zobje morskega psa ( iz Valvasorja ).

kajla = zagozda.

kal = lokev. Navadno je to večja vodna kotanja, trajno ali večji del leta z vodo napolnjena vrtača z neprepustnim dnom. To je redko po naravi neprepustno; navadno je tako šele po posegu človeka.

kalcifikacija = zamenjava primarnih trdnih snovi v živalskih ali rastlinskih ostankih s kalcijevim karbonatom.

kalcinacija = glej: kalcifikacija.

kalcit = CaCO3; s skupino sorodnih mineralov kristalizira v trigonalnem sistemu. Le kalcit je polimorfen, za kalcitno vrsto pa je značilen tudi izomorfizem; možno je mešanje v vseh razmerjih. Kalcit ima značilen steklast sijaj. 3. trdotna stopnja po Mohs-u.

kalcitni ježki = v ponvicah na odlomkih kapnikov zrastejo kristalne iglice kot posledica kapljajoče vode in spominjajo na majhne ježke ( Divaška jama ).

kalcitna žila = tanka plast kalcita, ki se je odložil v razpokah. Običajno je svetlejše barve in moli iz apnenčevega površja; tudi kalcitno rebro, kalcitna pola.

kalcitno satje = zaradi selektivne korozije poudarjene kalcitne žile v obliki satovja.

kamnine = različno močno utrjene mineralne skupnosti, ki tvorijo zemeljsko skorjo. 95 % je magmatskih in njim po kemični sestavi podobnih metamorfnih kamnin. Po pomenu mineralov ločimo bistvene in značilne rudnine ter mineralne primesi, ki prvi dve skupini dopolnjujejo, niso pa nujno potrebne. Po nastanku razlikujemo magmatske k., usedline in metamorfne k. Pri magmatskih se minerali izločajo iz taline glede na temperaturo njih tališča. Po kemični sestavi razlikujemo kisle k., ki vsebujejo manj kot 82 % SiO2, srednje in bazične k., ki so z SiO2 najsiromašnejše. Po količini alkalij oz. kalcija ločimo alkalne magmatske k. ob velikih prelomih v zemeljski skorji in alkalno kalcijeve k. Usedline nastajajo pri usedanju preperevajočih starejših k. Iz prhkih nevezanih gmot nastajajo z diagenezo vedno bolj trdne k. Struktura usedlin je značilno plastnata. Pri povišanih pritiskih in temperaturah nastajajo iz magmatskih k. in usedlin metamorfne k.

kamin = odprtina v jamskem stropu, ki ji običajno ne vidimo konca. ( Iz fr. chminee = dimnik ).

kanal = umetna struga. ( iz ang.channel ).

kanjon = globok rečni kanal s strmimi stenami in skoraj brez bregov; soteska. ( iz šp. Canon ).

Kanoni Janez – Žan = meteorolog; zelo glasen ljubljanski jamar.

kapa  = čepica.

kapelica = večja niša ali bogato zasigana manjša votlinica.

kapilarna cona = območje kapilarnega dviga vode.

kapilarnost = pojav, do katerega pride zaradi površinske napetosti tekočine na gladini le te v tankih ceveh ( lat. ). Gladina tekočine, ki omoči stene cevke, se ob robu cevke zakrivi navzgor in se dvigne. Nasprotno pa se gladine tekočine, ki cevke ne omoči, ob robu zakrivi navzdol in se zniža. Iz dviga ali znižanja določujemo površinsko napetost. Detergenti zmanjšujejo površinsko napetost.

kapnica = atmosferska voda, ki se ob dežju steka s strehe. Zbira se v cisterni ali npr. betonskem rezervoarju. V jami je to nakapana voda, ki kaplja s stropa.

kapnik = stoječa ali viseča tvorba, ki je nastala z izločanjem sige iz kapljajoče vode. Stoječi kapniki so stalagmiti, viseči pa stalaktiti. Kapniki ne nastanejo nujno samo iz sige.

kapniška jama = jama na krasu, za katero je značilno večje število kapnikov.

kapniški steber = združena stalagmit in stalaktit. Taki stebri so lahko visoki tudi nekaj deset metrov in imajo premer nekaj metrov.

kapniška zavesa = prosojna, nekaj milimetrov debela zavesa iz sige. Ima lahko tudi par kvadratnih metrov površine in več metrov dolžine. Nastane na poševnih skalnih robovih, po katerih polzi voda, nasičena z apnencem; ne nujno samo v jamah.

karabin = skrajšano iz karabiner.

karabiner = glej vponka.

karbid = spojina, ki z vodo sprošča plin acetilen, ki gori s svetlim plamenom: CaC2 + 2 H2O = Ca ( OH ) 2 + C2H2

karbidovka = jamarska svetilka, ki potrebuje vodo in karbid za razvijanje acetilena, ki daje močan in svetel plamen. Množica tipov.

karbitka = skrajšano iz karbidovka.

karbonati = kamnine, soli s kisikom v trojni vezavi. Ustrezajo obrazcu M CO3, kjer je M dvovalentna kovina n. pr. kalcij, magnezij, cink, železo, kobalt, stroncij, barij, svinec, mangan ali kadmij. To so kamnine kalcitove skupine. V skupini bazičnih karbonatov je M sestavljen iz hidroksilne skupine in bakrovega iona.

karbonatne kamnine = vse zakrasevanju podvržene kamnine, ki so soli ogljikove kisline; apnenec Ca CO3, dolomit CaMg (CO3)2 itd.

karfijolce = karfijolam podobne tvorbe na jamskih stenah ali tleh. Nastanejo kot posledica pršeče vode.

karstologija = krasoslovje ( tujka ).

kaverna = umetno izkopana jama, napravljena v času vojne za vojaške namene.

kavernoznost = glej: votlikavost.

kataster = službena evidenca zemljišč po bonitetnem razredu in kulturi ( lat., gr.). Služi za tehnične, gospodarske in statistične namene, za izdelavo zemljiške knjige in je podlaga za odmero davkov. Je temeljni seznam zemljišč, sicer pa temeljni seznam elementov določenega okolja n. pr. urejen seznam kraških jam, urejena dokumentacija o raziskanih jamah itd.

katavotron = starejši naziv za požiralnik posebej, če je bil urejen in očiščen ( gr. ); npr. Putickovi štirni na Planinskem polju.

Kenk Roman = biolog, dopisni član SAZU ( 1898 – 1988 ). Sestavil je obrazec terenskega zapisnika, ki okvirno velja še danes.

ketna =  veriga ( ger. )

kevder = klet ( ger. )

kevderc = ljudsko ime za:

  • jamo, ki ima samo en srednjevelik prostor.
  • tip vrečaste jame z enim vhodom.
  • statični klimatski tip z dvigajočim se vzdolžnim profilom.

kladivo = nepogrešljiv pripomoček pri raziskovanju jam in širjenju jamskih rovov; alpinistično, jamarsko, ledno, pnevmatsko itd.

kladu = skrajšano iz kladivo.

klamfa = spona v oblik črke U ( ger. ). Uporablja se tudi za izdelavo stopnic npr. v živi skali.

klastokras = kras v klastičnih karbonatnih kamninah, konglomeratu, breči, peščenjaku....

klastične usedline = usedline, nastale zaradi mehaničnega usedanja drobirja razpadlih kamnin; lahko so sipke ( nevezane ) grušč, pesek, prod ali že sprijete v brečo ali konglomerat.

Klemen Špela = profesorica likovne vzgoje ( 1963 – 1998 ). Agilna jamarka in jamska potapljačica; prva predsednica JKŽ.

Klepec Stanislav = elektrotehnik; znan  belokranjski jamar ( 1941 – 2008 ).

klimostatična jama = glej: statična jama

klin = je plezalski pripomoček, ki ga zabijemo v razpoko v skali. V njegovo uho z vponko ali obročem z matico vpnemo vrv ali jeklenico. Neskončno število tipov različnih proizvajalcev.

klinometer = merilnik nagiba ( gr. ); naprava za merjenje strmin oziroma naklonov.

Klinkon Ines = odlična jamarka

kobilica = številna prebivalka podzemlja.

koleševka = glej: koliševka.

koliševka = je več deset metrov široka in podobno globoka kotanja na Notranjskem. Ima prepadna pobočja in vidno dno; po večini so nastale z udorom.

kolk = oblika fosilnega krasa. Je kopasta, holmasta vzpetina, nastala v osnovi domnevno v terciarni dobi. Navadno jih je več skupaj; glej: kovk.

kokpit = tip krasa v tropski vlažni klimi z značilnimi  strmimi in zaobljenimi griči, ki se dvigajo iz več ali manj uravnane podlage. Kopasti kras.

kompas = pripomoček za določanje strani neba. Izkorišča bodisi silo zemeljskega magnetnega polja na prosto gibljivo magnetno iglo, bodisi vztrajnost in težnost ene ali več vrtavk, pri čemer se os vrtavke skuša na vsakem mestu postaviti v smer sever – jug.

kompenzator plovnosti = namenjen uravnavanju vzgona pri potapljanju.

kondenzacijska voda = voda, ki se zaradi kondenzacije nabira v kapljicah na jamskih stenah in stropu, navadno na mestu mešanja toplejšega in hladnejšega zraka.

konglomerat = sprijeti zaobljeni kosi kamnine, sprijet prod, debelejši pesek....

konkrecija = skupek različnih kristalov ali mineralov, ki so ali še rastejo v ploskvah okoli nekega jedra; strdek.

konta = glaciokraška globel v visokogorskem svetu; običajno skledaste oblike, več deset ali sto metrov dolga, pogosto podobno široka in često širša kot globja. Ljudsko poimenovanje v Julijskih Alpah, kjer je zelo pogosta.

kontaktni kras = kras na meji različnih kamnin; navadno prepustnih z neprepustnimi.

kontaminacija = onesnaženje, okužitev

konvakuacija = širjenje votline zaradi praznjenja jamskih sedimentov. Nastala votlina je k. votlina.

koordinatometer = pravokoten, lahko kartonast ali kovinski kotnik, s katerim izmerimo koordinate v Gauss – Krugerjevem sistemu. Navadno je natisnjen že na topografski karti.

kopa  = v obliki kope izločena siga.

kopasti kras = tip tropskega krasa.

korozija ( lat. ) = kemično in v manjši meri mehanično raztapljanje kamnine, ki je podvržena zakrasevanju, večji del s posredovanjem vode, ki vsebuje ogljikovo kislino. Tudi odnašanje raztopljene snovi.
Apnenec se kot glavna kraška kamnina v čisti vodi skoraj ne topi. Šele če voda vsebuje raztopljen ogljikov dvokis ( CO2 ) nastaja v stiku z njo kalcijev hidrokarbonat, ki je bolj topen:
CaCO3 + CO2 + H2O = Ca ( HCO3 ) 2
Glede na mesto delovanja ločimo podtalno in robno korozijo, glede na smer pa ploskovno in linearno korozijo.

  • aluvialna korozija = pospešena k. karbonatne podlage, ki nastane zaradi prenikanja vode skozi aluvialne naplavine bogate z ogljikovim dvokisom. Značilna za dna kraških polj in dolin.
  • biogena korozija = k. pod vplivom organizmov.
  • linearna korozija = ustvarja v določeni smeri razporejene depresijske površinske oblike.
  • korozija mešanice = pojav, da lahko zmes dveh zasičenih, a različno trdih voda, raztopi še nekaj kamnine. Tako bi mogli nastati večji podzemeljski prostori že globoko v območju zasičenih voda ali ob sotočju podzemeljske reke s pritoki.
  • ploskovna korozija = enakomerno učinkuje na površine.
  • podtalna korozija =  k. karbonatne podlage pod prstjo.
  • pospešena korozija = lokalno hitreje učinkuje in poglablja ter ustvarja kotanje.
  • robna korozija = k. karbonatnih kamnin ob robu manj prepustnih naplavin. Zaradi te korozije so stene kotanj in robovi polj na kraju ponikanja izpodjedeni. Robna korozija razširja slepe doline, kraška polja in depresije z naplavljenim dnom.

korozijska polica = redka skalna oblika. So nekaj dm do nekaj metrov široke, skoraj vodoravne ploskve na skalnem površju visokogorskega ( subnivalnega ) krasa. Nastanejo z retrogradno ploskovno korozijo, zato so običajno navzgor omejene s strmo stopnjo. Genetsko so sorodne korozijskim stopničkam.

korozijski ravnik = kraški ravnik, ki je nastal pretežno s korozijskimi procesi.

korozijski relief = nastal s prevladujočim korozijskim procesom in so zanj značilne korozijske reliefne oblike.

korozijski stalaktit = s selektivno korozijo nastal skalni izrastek na jamskem stropu. Pogosti so v tropski klimi.

korozijska stopnička = polkrožna izjedenina, podobna odtisu pete, ki je specifičen pojav razčlenjenih golih, največkrat visokogorskih skalnih površin. Nastaja z omejeno retrogradno ploskovno korozijo.

korozijski vdolbek = nekaj decimetrov široka in globoka ovalna vdolbina v apneniški skali pod prstjo ( zemljo, preperino ). Ena od oblik podtalnega krasa

korozijska vdolbinica = do nekaj centimetrov ali decimetrov široka in globoka skalna vdolbinica, nastala zaradi različnih vrst korozije. Pod preperino je širša in plitvejša.

korozijski žep = posledica erozije na steni rova.

Kosič Stanko = gradbenik; znan doberdobski jamar ( 1939 – 2020 ).

kostna breča = sediment v jamah, povezan običajno z glino ali sigo, v katerem je večja količina različnih fosilnih kosti.

košelevc = vodnjakasta vrtača ( Vrhnika ). Glej še: koliševka.

kotlica = okroglasta vdolbina gladkih sten s premerom nekaj cm ali dm; najdemo jih na stropu, stenah ali na dnu jame. Poznamo korozijsko in erozijsko kotlico.

kotlič = globel v živi skali, okroglaste, podolgovate ali oglate oblike. Stene oboda so strme, premer nekaj metrov, na dnu se dolgo zadržuje sneg. K. je značilna kraška oblika visokogorskega krasa.

Kovač Bogdan = v svojem času znan ljubljanski jamar.

kovačija = kovinski del jamarske opreme ( karabini, žimarji, desanderji... ).

kovk = oblika kopastega krasa. Kopasta vzpetina nastala domnevno v terciarni dobi.

kramp = orodje za rahljanje zemlje etc. V grobem ima obliko črke T; ima lesen ročaj in kovinski okel na eni strani in lopatko na drugi.

Kranjc Andrej = geograf, akademik. Dolgoletni jamar in speleolog z obsežno bibliografijo.

Kranjc Maja = dolgoletna knjižničarka na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni.

kras = v prvotnem pomenu besede pusto površje. Kot znanstveni pojem, ki se je pojavil sredi 19. stol. pomeni pojave v kamninah, ki so podvržene raztapljanju ( apnenec, dolomit, kreda, sadra, sol, konglomerat, sneg ). Označuje ozemlje, kjer vlada zaradi razpoklinske prepustnosti kamnine podzemeljsko pretakanje vode. Zaradi kemičnega raztapljanja kamnin se tam lahko razvijejo značilne površinske in podzemeljske oblike kot so škraplje, žlebiči, jame, brezna, vrtače, polja, značilni izviri, požiralniki, suhe doline itd.
Karbonatne kamnine, ki so zakrasevanju zelo podvržene, zajemajo cca 12 % kopne površine na severni polobli. Po različnih dejavnikih ločimo kras glede na kamnine, v katerih je nastal, klimo, lego, oblikovanost in po stopnji razvitosti.

Glede na kamnine ločimo:

  • apneniški kras,
  • dolomitni kras,
  • klastokras,
  • kredni kras,
  • kras v sadri,
  • kras v soli,
  • puhlični kras,

Glede na klimo ločimo:

  • aridni kras. Nastal je v sušni klimi.
  • glaciokras. Nastal je ob delovanju kraških in glacialnih procesov.
  • nivalni kras. Nastal je v snežni klimi ob učinkovanju snežnice.
  • srednje evropski kras. To je kras s suhimi dolinami na planotastem reliefu in z redkimi drugimi  pojavi na površju.
  • sredozemski kras. Nastal je ob pogojih sredozemske klime.
  • subnivalni kras. Nastal je v višinskem pasu, kjer sneg skopni le čez poletje.
  • subpolarni kras,
  • tropski kras,
  • visokogorski kras,

Glede na oblikovanost ločimo:

  • čokasti kras,
  • fluviokras je kras, katerega površje je oblikoval rečni proces. Korozija je znatna, vendar ne odločilna.
  • goli kras,
  • kozavi k. je kras z gostimi vrtačami,
  • laštasti kras,
  • pokriti kras,
  • polgoli kras,
  • poligonalni k. Kraške kotanje so videti kot poligonalna mreža. Pogoj je primerna tektonska prepokanost.
  • rebrasti kras,
  • stolpasti k. Je značilen za tropsko klimo s svojimi strmimi stolpi.
  • stožčasti k. Je posebna oblika tropskega krasa.
  • vrtačasti kras.

Po stopnji razvitosti ločimo:

  • globoki k. z več sto metrov debelo cono vertikalnega pretakanja.
  • ekshumirani k. Je fosilni kras, s katerega je bila odstranjena vododržna odeja.
  • fosilni k. Nastal je v drugačnih klimatskih pogojih v geološki preteklosti.
  • kopasti k. k., kjer se osamljene dvigajo visoke vzpetine kopaste oblike. Značilen za tropski k.
  • lebdeči kras.
  • obrežni k., na morskem ali jezerskem obrežju.
  • osameli k., kras na manjših površinah sredi nekraške okolice.
  • podtalni k. Oblike v apnencu nastale pod prstjo.
  • prekriti k. Pod prepustnimi naplavinami razvit kras, ki se odraža tudi v površinskih oblikah.
  • prikriti k. Je kras pod tankim neprepustnim sedimentnim pokrovom, katerega oblike se le deloma odražajo na površju.
  • skriti k. Je kras prekrit z neprepustnimi sedimenti, ki se ne odraža na površinskih oblikah.
  • zajezeni k. Izolirani ali od več strani z neprepustnimi kamninami obdani kraški masiv.

 

[[ V izdelavi... ]]