Jamarska zveza Slovenije - JZS

~ 1889 ~

Kontakt

Jamarska zveza Slovenije
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
 
Tel:  01/42-93-440
Fax: 01/42-93-444
 
Uradne ure: vsak četrtek med 18. in 20. uro v prostorih Katastra jam JZS na Zeleni poti v Trnovem v Ljubljani.

Prijavno okno

UIS: govor predsednika JZS


(Foto: Peter Gedei)

Spoštovane jamarke, spoštovani jamarji  in  ljubitelji kraškega sveta.

V ponos mi je, da vas v imenu Jamarske zveze Slovenije nagovorim ob tako pomembnem dogodku kot je 50. obletnica Svetovne speleološke zveze, katere sedež je prav tu v Postojni. Z veseljem ugotavljam, da se je jamarstvo v zadnjih desetletjih postavilo na zavidljivo visoko raven. Od tistih preprostih začetkov posameznih zanesenjakov, ki so vselej veljali za nekakšne posebneže do visoko usposobljenih strokovnjakov, ki so svoje življensko delo posvetili krasoslovju .  Poseben poudarek gre seveda vsem amaterskim jamarjem, ki so v razvoj jamarstva vložili nešteto ur, dni in let in so zaslužni, da se je jamarstvo razširilo in razvilo do tega kar imamo danes.

Zgodovina Mednarodne speleološke zveze sega v leto 1965. V tem obdobju je doživela številne vzpone in padce, ko je še kot neformalna organizacija delovala brez sedeža in celo brez bančnega računa. Stvari so se uredile leta 2002, ko je takratno vodstvo  UIS izbralo Slovenijo za državo v kateri bo sedež organizacije. Ob pomoči  Inštituta za raziskovanje Krasa  in prof. Dr. Andreja Mihevca ter njegovih sodelavcev je organizacija naposled dobila status uradno registrirane organizacije.

Slovenija je bila izbrana zaradi izjemno bogate krasoslovne zgodovine in bogatih naravnig danosti, ki jih imamo in nam omogočajo neprestano delo in razvoj.

Slovenska jamarska javnost se lahko pohvali s številnimi jamarskimi dosežki tako na znanstvenem kot tudi na ljubiteljskem področju. Številni dosežki slovenskih jamarjev pa prav gotovo sodijo v sam svetovni vrh.  

Kot predsednik Jamarske zveze Slovenije bi rad pohvalil vse aktivne in nekdanje jamarke in jamarje, ki so v organizaciji številnih društev in skupin desetletja raziskovali in dokumentirali jame. Najpomembnejši  rezultat njihovega dela   je Kataster jam  Jamarske zveze Slovenije,  ki trenutno šteje preko 11.000 dokumentiranih in raziskanih jam. Glede na velikost Slovenije je ta številka izjemna in se še vedno vsako leto povečuje.

Po meni znanih podatkih, je organiziranost in obseg našega katastra edinstvena v svetovnem merilu. Kataster ja.m. kot ga poznamo pri nas je velikega  pomena za vse, ki se in se še bodo z jamami ukvarjali. Nemogoče je oceniti vrednost vseh podatkov, ki so nam na voljo, zato je prav, da delo preteklih generacij nadaljujemo in nadgrajujemo.

Lepo je videti tako veliko število ljudi, ki jih druži ista strast do odkrivanja in raziskovanja neznanega in večini nedostopnega sveta. Takšna srečanja so dokaz, kako lahko uspešno sodelujemo vsi ne glede na narodnost in državo od koder prihajamo in sledimo istim ciljem. Žal je tega vse manj v vsakodnevnem življenju in prav je da tovrstne dogodke vzpodbujamo in utrjujemo medsebojne vezi.

Na koncu naj se zahvalim vsem organizatorjem prireditve,  posebno Inštitutu za raziskovanje Krasa, vodstvu Postojnske jame in vodstvu Mednarodne speleološke zveze ter vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri organizaciji.

Matej Mihailovski

V Postojni,  19.6.2015