Jamarska zveza Slovenije - JZS

~ 1889 ~

Kontakt

Jamarska zveza Slovenije
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
 
Tel:  01/42-93-440
Fax: 01/42-93-444
 
Uradne ure: vsak četrtek med 18. in 20. uro v prostorih Katastra jam JZS na Zeleni poti v Trnovem v Ljubljani.

Prijavno okno

Nevarnosti v jamah

V vhodnih breznih so pogoste najrazličnejše smeti. Med nevarne smeti sodijo kemični odpadki, razstrelilna sredstva (ostanki vojn) ter odvrženi živalski kadavri. Kljub brezplačnemu odvozu kadavrov rejci še vedno odvržejo poginule živali v brezno, da s tem zakrijejo nenadni in neznan pogin. Vzrok je največkrat strah, da jim zaradi pogina ne bi odredili karanteno in druge zaščitne ukrepe ter ustavili nadaljnjo prodajo živali in izdelkov.

Kljub temu, da je danes veliko živalskih bolezni, ki so nevarne za človeka, iztrebljenih ali pod nadzorom pa predstavljajo v jamah največjo nevarnost ravno kadavri. Največ le teh je bilo v jame odvrženih zaradi bolezni v 70. in 80. letih 20. stoletja - včasih tudi celi vagoni konj, krav...

Zaradi tega se moramo zavedati, da bacili antraksa, ki izvirajo od bolnih ali poginulih živali (iztrebki, trupla), lahko preživijo v zemlji v obliki spor še desetletja, kar omogoča vzdrževanje vira infekcije. Isto velja tudi za nekatere druge bolezni.

Na spletni strani Slovenskega društva za boj proti nalezljivim boleznim (povezava) je podrobneje objavljeno:

 

Antraks (vranični prisad, črni prišč)

Antraks je akutna infekcijska bolezen predvsem rastlinojedih živali, ki jo povzroča bacil antraksa. Poznamo več oblik antraksa: kožno obliko, pljučno obliko, gastrointestinalno obliko in septično obliko. Bolezen se od živali lahko prenese na človeka, zato antraks uvrščamo v skupino zoonoz (to so bolezni, ki se od živali lahko prenesejo na človeka). Človek najpogosteje zboli za kožno obliko, t. i. maligno pustulo, ki je običajno ozdravljiva. Prognoza pri drugih oblikah antraksa pa je veliko slabša in je smrtnost visoka.

Razširjenost antraksa pri živalih in prenos okužbe na ljudi

Antraks se pojavlja povsod, zlasti pa je pogost pri živalih v nerazvitih poljedelskih predelih. Oboleva v glavnem govedo, konji, ovce, koze in svinje, ki se najpogosteje okužijo na paši, kjer pridejo v stik s sporo bacila, ki živi v zemlji. Posledica okužbe pri živalih je črevesna oblika bolezni, ki lahko preide v septikemijo (raznos bacila po krvi). Bacili, ki izvirajo od bolnih ali poginulih živali (iztrebki, trupla), lahko preživijo v zemlji v obliki spor še desetletja, kar omogoča vzdrževanje vira infekcije. Človek se okuži na različne načine, najpogosteje obolevajo ljudje, ki imajo opravka z bolno ali mrtvo živaljo. Spore ali bacili vdrejo v človekovo telo običajno skozi drobne ranice na koži; pride do pojava kožne oblike antraksa.
Ob vdihavanju prahu, ki vsebuje spore, pride do nastanka pljučnega antraksa, ob eventuelnem uživanju okuženega, ne dovolj dobro toplotno obdelanega mesa, pa pride do gastrointestinalne oblike bolezni.

Antraks v Sloveniji

V Sloveniji smo v preteklih letih zadnji primer antraksa zabeležili leta 1983, ko sta v Komendi zbolela lastnik bolne živali in mesar, ki je žival zaklal. Prvič pa smo v Sloveniji primer te bolezni zabeležili v letu 1926. Na Celjskem smo zadnji primer kožne oblike antraksa zabeležili v letu 1971, ko sta obolela 2 kmeta, lastnika bolne živali.

Kako bolezen poteka?

Razvoj bolezni pri človeku je odvisen od vstopnega mesta bacila v telo. Doba inkubacije (čas od okužbe do izbruha bolezni), je običajno od 1 do 7 dni, lahko pa tudi do 60 dni. Najpogostejša oblika, kožni antraks, se pojavi na rokah, obrazu in drugih nepokritih delih telesa kot t. i. maligna pustula (krasta z ognojki in nebolečo oteklino), ki jo spremljajo splošni bolezenski znaki: povišana temperatura, glavobol, bolečine v mišicah. Kraste po nekaj dneh izginejo, ostanejo brazgotine na koži. Pri pljučnem antraksu se pojavi povišana telesna temperatura, suh kašelj, bolečine za prsnico, težave z dihanjem, pljučnica. Zdravljenje antraksa poteka z antibiotiki; ob antibiotičnem zdravljenju je smrtnost pri kožnem antraksu zelo majhna, veliko slabša pa je prognoza pljučnega, gastrointestinalnega in septičnega antraksa.

Kdaj pomislimo na antraks?

Antraks je redka bolezen. Epidemiološko povezujemo pojav antraksa pri ljudeh z obolelimi živalmi. Na območjih, kjer je antraks pri živalih razširjen, domače živali proti tej bolezni cepijo. Pri zelo izpostavljenih ljudeh pride v poštev cepljenje proti antraksu.

Ali se antraks prenaša od človeka na človeka?

Antraks se od človeka na človeka ne prenaša, vir okužbe je bolna žival. Pri pljučnem antraksu pride do vdihavanja spor, kar je po naravni poti zelo redko. Pri odkritju pljučnega antraksa zato velja, da se vsak primer bolezni obravnava kot možno kriminalno dejanje, kar pomeni, da se raziskuje, kako je prišlo do okužbe pri človeku.