Jamarska zveza Slovenije - JZS

~ 1889 ~

Kontakt

Jamarska zveza Slovenije
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
 
Tel:  01/42-93-440
Fax: 01/42-93-444
 
Uradne ure: vsak četrtek med 18. in 20. uro v prostorih Katastra jam JZS na Zeleni poti v Trnovem v Ljubljani.

Prijavno okno

Primeri dobre prakse

Varstvo kraških jam in virov pitne vode

Projekt, ki so ga leta 2010 izvedli jamarji Koroško-šaleškega jamarskega kluba Speleos – Siga Velenje je potekal v okviru programa Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega sklada. Glavni namen in cilji projekta so bili: spodbuditi javnost za aktivno sodelovanje pri varovanju narave in okolja; seznaniti prebivalstvo o nastanku kraških jam in krasa kot celote, o pretakanju vode v kraških jamah, o varovanju biodiverzitete in habitatov, o pomenu pitne vode ter vzpostavitev geografskega informacijskega sistema o jamah.

Projekt so izvedli v štirih pilotnih regijah. Te so: Velenjsko in Konjiško hribovje, Ložniško in Hudinjsko gričevje, Dobroveljska planota ter Savinjska ravan. V teh regijah je bilo leta 2008 skupno registriranih 212 jam (Kataster JZS, 2008). Za vse te jame so skušali ponovno določili lokacije vhodov ter preveriti njihovo stanje z naravovarstvenega vidika.

V okviru projekta so planirali tudi izvedbo predavanj z naravovarstveno tematiko. Terenskih ekskurzij so se udeležili tako jamarji kot drugi ljubitelji narave, nekateri tudi iz tujine. Z osveščanjem javnosti so skušali zmanjšati problem novo nastajajočih divjih odlagališč ter drugih načinov onesnaževanja jam in uničevanja jamskih ekosistemov. Delavnice o varstvu jam so bile namenjene predvsem jamarjem. Izdali so tudi zgibanko o varstvu kraških jam in pomenu varovanja pitne vode.

V okviru projekta so očistili nekaj manjših jam. Pridružili so se akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« in očistili jame Covško prepad, Brezno v Dobrovi, Palčkovo jamo, Mlinarjevo zijalko, okolico Sodnikovega izvira (vse naštete jame so na Dobroveljski planoti) ter okolico Hude luknje.

Mojca Hribernik

Projekt 99

Med naročnikom Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU in izvajalcem Jamarsko zvezo Slovenije je bila v začetku leta 2012 podpisana pogodba za popis onesnaženosti jam na Matičnem Krasu. Projekt je potekal v sklopu Razvojnega foruma Kras in je poskušal opredeliti stopnjo onesnaženosti podzemlja na Krasu. Ker bi bil popis 916 jam, kolikor se jih nahaja na Krasu, nemogoče izvesti v enem letu, je bilo naključno izbranih 99 jam na Krasu, ki so predstavljale statistično pomemben vzorec za posplošitev rezultatov raziskav na celoten Kras. Izbor 99 jam je dal projektu tudi ime – Projekt 99. Na terenu so jame popisovali jamarji petih jamarskih društev, in sicer JD Sežana, JD GŽ Divača, JD DR Ajdovščina, JK Temnica in JD Hrpelje Kozina.

Pred pričetkom projekta se je predvidevalo, da je onesnaženih približno 10 % jam, in da so odpadki v njih večinoma starejšega izvora. Končni rezultat je pokazal, da je resničnost veliko bolj črna. S trdnimi odpadki je namreč onesnaženih 25 % jam na Krasu, torej vsaka četrta jama. Že v samem vzorcu 99 jam smo ocenili skupno količino trdnih odpadkov na 386 m3. Če to količino preslikamo na celoten Kras, se pod njegovim površjem nahaja kar 3.973 m3 odpadkov. Za primerjavo: tolikšno količino odpadkov proizvede v enem letu okoli 2.250 prebivalcev Slovenije ali pa slaba polovica prebivalcev Sežane. Glavnina odpadkov se nahaja v močno onesnaženih jamah, kjer velja izpostaviti Jamo v Bjekovniku, Jamo na Brundlovem partu in Jeriševo jamo. Vsaka izmed slednjih vsebuje preko 80 m3 odpadkov, najbolj zaskrbljujoče pa je stanje v Jami v Bjekovniku z odpadki iz zdravstvene dejavnosti (ampule, epruvete, zdravila), preko katerih je v času popisa tekla tudi odpadna voda iz sežanske čistilne naprave. Med nevarnimi odpadki velja izpostaviti predvsem eksplozivna sredstva, ki smo jih v 22 onesnaženih jamah našteli 35. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj se jamarji čedalje težje odločamo za prostovoljno čiščenje jam. Če menite, da se je onesnaževanje jam ustavilo, imate le deloma prav: letna količina nelegalno odloženih odpadkov v jame se je resda zmanjšala, je pa kar 11 % jam na Krasu še vedno aktivnih nelegalnih odlagališč odpadkov. Najbolj na udaru je 47 % že onesnaženih jam, ki ležijo do 10 m od poti.

Mitja Prelovšek in Jasmina Rijavec

Terenski pregled jam v hidrogeološkem zaledju izvira Krke

Konec leta 2010 je Agencija RS za okolje stopila v stik z JZS zaradi problema, na katerega je naletela. Šlo je za povečano vsebnost pesticidov ob izviru reke Krke. Izvajalec projekta je bila JZS (koordinator Miha Čekada), ki je poskrbela za birokracijo, usklajevanje formularjev in strokovno podporo Katastra jam. Delo na terenu sta prevzeli društvi, ki imata na tem območju največ izkušenj: JK Krka in JK Železničar.

Osnovna naloga je bila poiskati vseh 58 jam, ter pri vsaki jami preveriti koordinate vhoda in jih po potrebi popraviti, pregledati vhodni del jame s posebnim poudarkom na morebitnih odpadkih, vzorčiti sediment in vodo, ter izpolniti ustrezno dokumentacijo.

Jame v tem območju lahko nekako razdelimo v naslednje skupine:

  1. Čiste jame. Pred onesnaževanjem so »varne« tiste jame, katerih vhod je dovolj oddaljen od cest. Jamo še vedno smatramo za čisto, če je v njej kak naključni odpadek (ena plastična vrečka, konzerva ipd.). Čiste so tudi vse izvirne jame, kjer morebitne odpadke voda sama odplavi ob visokem vodostaju.
  2. Malo onesnažene jame. Gre za nekakšno vmesno skupino med čisto jamo in jamo – smetiščem (točka 4). V njih sicer najdemo smeti, vendar gre za relativno majhno količino (pod 1 m3), tako da jama še ni nepopravljivo degradirana.
  3. Aktivne ponorne jame. V teh jamah sicer večinoma ni neposrednega odlaganja odpadkov, pač pa se v njih kopičijo tisti odpadki, ki jih prinese voda. Gre za klasične smeti, plovno lahko embalažo (plastenke, kantice, stekleničke) in vsakovrstne lažje predmete, ki jih ljudje sproti odmetavajo v naravo.
  4. Jame – smetišča. Velja tako rekoč pravilo: če jama leži blizu ceste in se vhod spušča, je v njej divje odlagališče odpadkov. Še posebej so na udaru brezna tik ob cesti. V teh jamah najdemo kubike, desetine kubikov vsakovrstnih odpadkov: komunalnih, klavnih (pogosto zavitih v plastične vreče), gradbenih odpadkov, gospodinjskih aparatov, sodov z neznano vsebino ...
  5. Zasute jame. Kar osem jam je zasutih, torej jih praktično ni več. Če ležijo dovolj stran od cest, onesnaženja ni pričakovati. Bodisi se je vhod zasul po naravni poti ali pa je npr. lastnik zemljišča nanj zvalil skalo, da ne bi kdo padel vanj. Najdemo pa tudi primere, ko je jama do vrha zasuta s smetmi.

V okviru projekta so izvajalci tako ugotovili, da je od 54 pregledanih jam kar osem zasutih, bodisi z naravnim materialom ali s smetmi. Glede onesnaženosti pa je stanje naslednje: 26 je čistih, 17 malo onesnaženih, 10 smetišč in za eno jamo neznano. Skupaj je vsaj malo onesnaženih kar polovica jam, smetišč pa je ena šestina!

Miha Čekada