Jamarska zveza Slovenije - JZS

~ 1889 ~

Kontakt

Jamarska zveza Slovenije
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
 
Tel:  01/42-93-440
Fax: 01/42-93-440
 
Uradne ure: vsak četrtek med 18. in 20. uro v prostorih Katastra jam JZS na Zeleni poti v Trnovem v Ljubljani.

Prijavno okno

Ženske v slovenski jamariji

Prva znana jamarka, ki je aktivno sodelovala pri raziskovanju podzemlja na naših tleh je bila Leopoldine ( Poldi ) Fuhrich ( 1898 – 1926 ) iz Salzburga. Sodelovala je pri raziskovanjih v Škocjanskih jamah takoj po Prvi svetovni vojni. Njen priimek bi lahko imel tudi slovenske korenine ( Furič ).

Par let kasneje se je jamarjem v Sloveniji pridružila angležinja Fanny S. Copland ( 1872 - 1970 ), ki je bila na ljubljanski univerzi dolgoletna lektorica za angleški jezik. V naših krajih je bolj kot jamarka znana po svojem alpinističnem delovanju.

Med vojnama med članstvom le redko zasledimo kako žensko ime; se je pa to temeljito spremenilo po Drugi svetovni vojni. Jamarskih društev je bilo vedno več. Zvezo pod imenom Društvo za raziskovanje jam Slovenije je leta 1962 ustanovilo enajst društev, danes pa jih je v Jamarski zvezi Slovenije že skoraj petdeset. Vzporedno z rastjo števila jamarskih društev se je povečeval tudi delež ženske populacije med jamarji.

Prva slovenska speleologinja ( in hidrologinja ) je bila, kot kaže, Nada Čadež – Novak ( 1920 – 2009 ). Po poklicu je bila geologinja.

Od 17. stoletja pa do leta 1972, ko je bila ustanovljena Jamarska zveza Slovenije, je na našem krasu delovalo nekaj manj kot 1500 jamarjev in raziskovalcev krasa. Med njimi zasledimo le dobro desetino ženskih imen; pa še velika večina teh se je jamarjem, kot že omenjeno, pridružila po Drugi svetovni vojni. Kot primer naj navedem še članstvo v Jamarskem klubu Železničar iz Ljubljane. Od leta 1955, ko je bil ustanovljen kot Jamarska sekcija Planinskega društva Železničar v Ljubljani, pa do leta 2005 – torej v petdesetih letih, je bilo evidentiranih okroglo 400 članov, ki so v društvu delovali zelo različno dolga obdobja; eni vseh štirideset let, eni samo par mesecev. Deklet in žena je bilo 25 %.

Na splošno pa velja, da je v slovenskih jamarskih organizacijah okoli 15 +/- 10 % ženske populacije; od kluba do kluba oziroma društva zelo različno.

Znani jamarki pred skoraj petdesetimi leti sta bili Maja Ravbar – Kranjc ( Pološka jama ) in

Hermina Zaplotnik – Finžgar ( Brezno pri Gamsovi glavici ). Obe sta bili članici tedanje Jamarske sekcije pri Planinskem društvu Železničar ( danes Jamarski klub Železničar ).

V zadnjih dvajsetih letih srečamo v globokih jamah v Sloveniji pa tudi drugod, sledeča imena:


JK Borovnica :

  • Ana Makovec


DZRJ Ljubljana:

  • Marina Pintar
  • Doroteja Verša
  • Špela Borko
  • Bojana Fajdiga
  • Martina Bergant – Marušič


JK Logatec:

  • Zdenka Žitko

 
JS PD Tolmin:

  • Karin Rutar
  • Tjaša Rutar
  • Jana Čarga

 
JK Železničar

  • Mojca Zazula – Vrviščar
  • Ines Klinkon
  • Danijela Štremfelj

 
Ana Makovec je leta 2003 dosegla globino 1370 metrov v jami Čehi 2 ( Rombon, Slovenija ), kar jo postavlja skoraj na sam trenutni svetovni vrh zadevne lestvice.

 
Aleš Lajovic